Priročniki Publikacije  

Dobra inženirska praksa

 

V sredo, 30. novembra 2011 je bila v Kranju slovesnost ob odkritju doprsnega kipa velikega gradbenika in podjetnika Josipa Slavca, ki je z veliko mero znanja, ustvarjalne moči in poslovne vizije, med obema svetovnima vojnama ustanovil eno največjih in najbolj kvalitetnih slovenskih gradbenih podjetij. Po vojni je to podjetje postalo jedro dobro znanega gradbenega podjetja Gradis.

 

Josip Slavec se ponaša z impozantnim opusom zgrajenih objektov, med katerimi je preko 80 mostov, cest in mnogo imenitnih zgradb, ki zaradi kvalitetne gradnje in materialov še danes izstopajo. Sodeloval je s priznanimi arhitekti tedanjega časa, med katerimi lahko izpostavimo tudi mojstra kot sta arhitekta Plečnik in Hus.

 

Odkritje obeležja je bilo pospremljeno s priložnostno razstavo in izdajo monografije Josipa Slavca. Inženirska zbornica Slovenije se zaveda pomembnosti dediščine, ki nam jo je zapustil Josip Slavec, zato je podprla izdajo monografije, katere soavtor je častni član zbornice in predsednik Evropske zveze gradbenih inženirjev Gorazd Humar.

 

Tako je doprsni kip, s priložnostnim nagovorom, odkril predsednik IZS mag. Črtomir Remec, ki je med drugim povedal: “Podjetnik in stavbenik Josip Slavec je v obdobju med obema svetovnima vojnama zgradil številne mostove, ceste in stavbe. Znan je bil po kakovosti gradnje in funkcionalnosti objektov. To pri današnjem gradbeništvu najbolj pogrešamo. Polstoletno omejevanje podjetniškega duha in tranzicijske zablode so pustile težke posledice na slovenskem gospodarstvu, zato je danes splošna kriza v Sloveniji še toliko hujša. Izziv in priložnost vidim v trajnostnem razvoju, ki bo enakopravno upošteval gospodarske, okoljske in družbene vidike. Na znanju in delu temelječe podjetništvo mora zopet postati vrednota.”

 

Gorazd Humar je ob odprtju razstave orisal delo Josipa Slavca in ga umestil v zgodovino. Ob tem je Humar omenil tudi most čez reko Liko pri Kosinju, ki ga je leta 1936 zgradila Slavčeva gradbena firma in je našel svoje častno mesto tudi v vseevropskem knjižnem projektu Cultural Heritage of Europe, ki je nastal pod okriljem Evropskega sveta gradbenih inženirjev. “Izdaja te monografije o tako pomembnemu gradbeniku tedanjega časa je zapolnila vrzel v narodovi zgodovini, ki je do sedaj slavila zgolj arhitekte in načrtovalce, poslej pa bo tudi tiste, ki so te vrhunske načrte materializirali”, je svoj nagovor zaključil Humar.

 

Vnuk Josipa Slavca gradbenik Aleš Slavec je v pogovoru z nami povedal, da doprsni kip njegovega deda govori o klenem strokovnjaku, ki je z voljo, znanjem in delovnim pogumom premagoval številne ovire na življenjski poti in se ni vdal v usodo niti takrat, ko je ostal brez premoženja, ko so mu odvzeli delo, ki mu je pomenilo največ. “Družine so nosilke zdravega in klenega ponosa na pomembne prednike in zato tudi varuhinje zasebnih arhivov, ki jih javnost pogosto ne pozna. Moj oče Saša Slavec hrani obsežen arhiv dokumentov in slikovnega gradiva svojega očeta Josipa Slavca, katerega strokovni opus doslej ni bil predstavljen. Stotine dedovih gradbeniških fotografij iz časa med obema svetovnima vojnama je bilo dragoceno gradivo, ki je samo po sebi klicalo po predstavitvi javnosti, saj je bil Josip Slavec v času med obema svetovnima vojnama med najvidnejšimi slovenskimi gradbeniki in podjetniki,” je povedal Aleš Slavec, in nadaljeval, “četudi sem z dedom živel in je umrl šele, ko mi je bilo že 17 let, takrat nisem razumel, kako pomembno vlogo je odigral v slovenskem gradbeništvu. Sedaj, ko že skoraj tri desetletja delam v gradbeni stroki, zelo dobro razumem veličino njegovega dela in sem nanj iskreno ponosen. Njegova dela pa ga ohranjajo v spominu Slovencev.”

 

Nekaj najbolj prepoznavnih Slavčevih objektov:

• gradnja cest: cesta Podvin – Lesce – Bled, cesta pod Vršičem pri Ruski kapelici in kamniti most pri Koči na Gozdu, obnova ceste in mostov v Kokri v medvojnem času;
• gradnja mostov: most čez Savo pri Bledu, Celarjev most čez Kokro na poti med Predvorom in Jezerskim, Most čez Savinjo pri Zidanem mostu, Kosinjski most čez reko Liko, most v Baški grapi, Pančevski most v Beogradu, obnova železniškega mostu čez Dravo na Ptuju;
• visoke gradnje: v Kranju – Tekstilna šola, Adamičeva hiša, Andrašičeva hiša, Slavčeve vile, hotel Stara pošta, hotel Jelen, Opekarna Bobovek, Kopališče Jasna v Kranjski gori, Park hotel na Bledu, restavracija Kazina Bled, Šport hotel na Pokljuki.