Priročniki Publikacije  

Kako kot uporabniki ocenjujete zakon?

Zbornica je pri nastajanju zakona sodelovala z ministrstvom predvsem z dajanjem pripomb in predlogov, ki so bili zaradi interesov različnih skupin eni bolj drugi manj upoštevani. Zadovoljni smo bili, da so bili sprejeti naši predlogi za razširitev zakona iz "linijskih" objektov na vse državne objekte, zapis nekaterih, v zakonu sicer še zelo načelnih, določil o poenotenju namena nekaterih vrst dokumentacij in uvedbo v praksi poznanega, v ZGO-1 omenjenega, a nedefiniranega pojma Idejne rešitve (IDR). Manj zadovoljni smo bili s samim postopkom izdelave DPN, od Pobude za pripravo DPN, do samega Predloga DPN. Še vedno svoj mnenja, da bi morali dovolj zgodaj v postopku pridobiti vse pogoje za načrtovanje variant ter da bi morali javnost, občine in nosilce urejanja prostora omejiti v tem, da ne bi v vsakem ciklusu predstavljanja (po našem jih je preveč) postavljali nove pogoje in nove variante. Toda zakon je bil sprejet in izdelava prvih DPN že teče po njem.

Konec lanskega leta je bil v Uradnem listu RS (št. 106/11) objavljen Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta. Je zbornica sodelovala tudi pri pripravi le tega?

Pri nastajanju tega Pravilnika smo po prvem osnutku, ki je bil deležen precejšnjih kritik, sodelovali tako IZS kot ZAPS. Seveda smo pri delu trčili tudi na omejitve, ki jih je zapisal zakon in le tega s Pravilnikom pač nismo mogli popravljati. Lahko pa povem, da smo morda prvič, v okviru možnosti in zakonskega okvira, tvorno sodelovali z MOP in Ministrstvom za finance in da smo z doseženim lahko zadovoljni.

Namen Pravilnika je, da poda vsebino pa tudi obliko raznih dokumentov, ki nastajajo v procesu priprave DPN ter ob tem bolje razloži nekatere rešitve Zakona. Kot enega od osnovnih dokumentov – podlog – v pripravi DPN, je zakon uvedel pojem Idejne rešitve. Kaj so Idejne rešitve?

To so tehnične rešitve prostorske ureditve, ki so izdelane tako podrobno, da se lahko, glede na hkrati razpoložljive podatke, določi njihova izvedljivost ali ustreznost. Izdelajo se kot celovite urbanistične, krajinske, okoljske in arhitekturne ali gradbeno tehnične strokovne rešitve. Povedano poenostavljeno: Idejne rešitve obdelujejo posamezen bodoči objekt iz tehnološkega, tehničnega, prostorskega, arhitektonskega, stroškovnega in še kakšnega aspekta, in to v variantah.

Menite, da je s tem enačenje Idejnih rešitev z idejno zasnovo dokončno odpravljeno?

Pojem Idejne rešitve se je sramežljivo pojavil v členu ZGO-1, ki govori o natečajih, a ni bil nikjer definiran in ne uvrščen v Projektno dokumentacijo, kar bi si zaslužil in na kar smo kot zbornica v pripombah opozarjali. Zaradi pomanjkanja tega pojma se je mnogokrat (celo v pravilnikih) napačno zlorabljal pojem Idejna zasnova, ki je v ZGO-1 definiran kot dokumentacija (v eni sami varianti) s katero pridobivamo projektne pogoje. Zato moramo ta dva pojma in namena teh dveh dokumentacij striktno ločevati.

Zakaj pa so Idejne rešitve tako pomembna dokumentacija? Kdo jih izdela?

Zato, ker je to časovno prva dokumentacija, ki se izdela za nek nameravan objekt in jo izdelajo projektanti, ki obvladajo take vrste objekta, ob sodelovanju s prostorskimi načrtovalci. V celotnem procesu priprave DPN gre po novem za interdisciplinarni pristop, v nasprotju z nekaj zgrešenimi začetnimi idejami, da so za pripravo DPN usposobljeni le krajinski arhitekti. Ta zahteva po interdisciplinarnosti in po tem, kdo izdela Idejne rešitve, je v Pravilniku sedaj tudi zapisana.

Idejne rešitve se izdela že za fazo Pobude za izdelavo DPN, nato pa se jih v postopku dopolni. Lahko na kratko opišete postopek izdelave DPN?

Idejne rešitve za fazo Pobude za izdelavo DPN (praviloma v variantah prostora, lahko tehničnih rešitev ali tehnologije) se izdelajo na znanih in javno dostopnih osnovah in so že prvo sito, kjer se izločijo variante, ki evidentno ne pridejo v poštev za nadaljnjo obravnavo (tehnološko neprimerne, izjemno predrage, prostorsko neuresničljive). Pobudi sledi faza Analiza smernic, ki jih dajejo nosilci urejanja prostora, občine in javnost. V tej fazi se Idejne rešitve dopolni. Lahko se pojavi kakšna nova varianta ali podvarianta, lahko nekatere variante odpadejo. V fazi Študije variant, ki je namenjena ovrednotenju variant iz raznih vidikov (okoljski, prostorski, tehnološki, ekonomski, sociološki) se kot osnova izdelajo podrobne Idejne rešitve. Te pa so izdelane že na osnovi na novo pridobljenih podatkov iz študij in raziskav, na osnovi geodet- skih posnetkov (n.pr. lasersko snemanje) in imajo že vrisane realne gabarite objektov ali osi (pri linijskih objektih) s potrebnimi tolerancami. Izdelane so tudi v natančnejših merilih, kot so bile tiste iz Pobude. Pri sami Študiji variant, katere izdelavo vodijo krajinski arhitekti, morajo sodelovati tudi projektanti Idejnih rešitev, saj dajejo ključne podatek o zasedbi prostora, tehnologiji, stroških, rizikih gradnje. Izbrano varianto se obdeluje v več stopnjah izdelave DPN, kjer pa je za projektantsko osnovo že potreben Idejni projekt (tudi iz tega se vidi zgrešen namen Idejnega projekta v ZGO-1). Sprejet in objavljen DPN je osnova za izdelavo PGD. Ker se smatra, da so v DPN podani vsi projektni pogoji, Idejne zasnove seveda niso potrebne.

Pri pripravi Pravilnika je prvič aktivno sodelovalo tudi Ministrstvo za finance. Rezultat tvornega sodelovanja je združitev podobnih dokumentacij za različne namene v enotno dokumentacijo.

V samem postopku priprave dokumentacije se je zasledoval prav ta cilj. To se je v tem postopku uspelo izvesti predvsem z investicijsko dokumentacijo, delno pa tudi z okoljsko. Tako se je v posamezne dokumente iz priprave DPN dodalo še nekaj osnovnih in bistvenih sestavin, ki jih zahteva investicijska dokumentacija (npr. Študija variant se z dodatnimi ekonomskimi obdelavami lahko uporablja kot Predinvesticijska zasnova, saj gre za isti namen, to je poiskati optimalno varianto iz mnogih aspektov. Več o povezavah posamezne vrste dokumentacije in nasploh o dokumentaciji, ki se pojavlja v postopku priprave DPN, sem za bralce prikazal na diagramu poteka. Pri tem moram opozoriti, da so prikazane samo dokumentacije, ne pa sam postopek, ki je zelo obsežen.

Še beseda za zaključek …

Gotovo bo samo delo po tem Pravilniku prineslo še kakšno vprašanje in celo potrebne popravke, dejstvo pa je, da smo s Pravilnikom le uzakonili delo projektanta v postopku priprave DPN in pokazali na potrebnost interdisciplinarnega dela.