Priročniki Publikacije
Komu je namenjen strokovni izpit iz javnega naročanja?
Javno naročanje
Na podlagi določil Zakona o javnem naročanju in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev je Ministrstvo za finance pripravilo predlog pravilnika o strokovnem izpitu iz javnega naročanja in usposabljanju za izpit iz javnega naročanja ter izpopolnjevanju iz javnega naročanja. Januarja ga je poslalo v medresorsko usklajevanje, pri čemer nas je povabilo k oddaji pripomb.
Po predlogu pravilnika naj bi strokovne izpite izvajala organizacijska enota ministrstva, pristojnega za javno upravo, ki naj bi vodila tudi evidenco izpitov. Izpraševalci naj bi bili strokovnjaki ministrstva, Javne agencije za javno naročanje, Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in Računskega sodišča RS.
Izpit naj bi obsegal preverjanje osnovnih znanj iz javnega naročanja in različnih, z javnim naročanjem neposredno povezanih interdisciplinarnih področij, določenih s programom strokovnega izpita, ki je določen v prilogi 1 predloga pravilnika. To so področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, obligacijskega zakonika in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Pravilnik predvideva tudi obvezna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki naj bi jih izvajala organizacijska enota ministrstva, pristojnega za javno upravo, ob soglasju ministra, pa bi lahko izvedla tudi postopek javnega natečaja za podelitev javnega pooblastila za izvajanje izpopolnjevanj.
Po zakonu morajo imeti izpit vsi, ki izvajajo postopke po alinejah ena do šest 24. člena zakona.
Naša bistvena pripomba se je nanašala na to, da bi morali imeti izpit tudi pripravljavci razpisne dokumentacije, ki je osnovni dokument in največji vir problemov javnih naročil ter da bi moral izpit obsegati tudi oziroma predvsem specifična znanja vezana na predmet javnega naročanja (investicijski proces in graditev objektov, specifičnosti posameznih storitev, del in opreme, ki so lahko predmet javnega naročanja, dobre prakse FIDIC). Preostale pripombe so se nanašale na vključitev vsebin, kako zagotoviti izbiro ponudnika po principu ekonomsko najugodnejše ponudbe, upoštevaje kriterije kakovosti ter kako opredeliti realno vrednost javnega naročila in definirati prag preverjanja nerealno nizkih ponudb (ob upoštevanju meril/cenikov IZS in ZAPS).
Ponovno smo opozorili na nedopustno stanje, da tehnični del razpisne dokumentacije (za inženirske storitve in gradnjo) lahko izdela kdorkoli in kar je še najpomembneje, da zanj (tehnične karakteristike, rešitve, popis količin materiala in del) nihče več ne odgovarja (včasih so za projekt za razpis odgovarjali projektant in odgovorni projektanti). Nismo pozabili omeniti niti tega, da bi morala vodenje investicije prevzeti oseba, ki bi morala biti pooblaščeni inženir.