POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Navodilo za revidiranje kot minimalen standard za izdelavo revizijskih poročil

Dobra inženirska praksa

Peter Koren, univ.dipl.inž.grad.

Vodja delovne skupine za pripravo navodil za revidiranje



Peter Koren

Pod okriljem komisije IZS za dobro prakso so bila izdelana Navodila za revidiranje po zakonu o graditvi objektov.


V preteklem letu je IZS izdala Navodila o podrobnejši izdelavi projektne dokumentacije, letos še Navodila za revidiranje. O tem, zakaj so potrebna in komu so namenjena smo povprašali Petra Korena, odgovornega revidenta in člana upravnega odbora matične sekcije gradbenih inženirjev, ki je vodil delovno skupino, ki jih je pripravila.


"Navodila za revidiranje so namenjena vsem udeležencem pri graditvi objektov. Vloga posameznih udeležencev je sicer določena v ZGO-1, a se v praksi v zvezi z revizijo pogosto pojavljajo nejasnosti. Do izraza prihajajo razlike v razumevanju zakona in podzakonskih aktov pa tudi potrebnih korakov, ki jih v revizijskem postopku opravi odgovorni revident.", je razložil Peter Koren in dodal: "Navodila so bila zato izdelana kot pripomoček za lažje vsakdanje delo in koristen vodnik revidentu, odgovornemu vodji revidiranja in odgovornim revidentom, saj podajajo minimalne standarde za izdelavo revizijskih poročil. Pomagala pa bodo tudi investitorjem in naročnikom revizije v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za zahtevne objekte, saj je ravno revizija tisto zadnje dejanje, ki lahko z zapleti v veliki meri upočasni ali celo ustavi izdajo gradbenega dovoljenja. V teh navodilih bodo investitorji našli potrebne napotke, ki jim bodo pomagali pri lažjem razumevanju odnosa med revidentom in projektantom, kar lahko zgladi prenekateri nesporazum in investitorju pokaže pot do prave odločitve."


V Navodilih je zapisano opozorilo revidentom, da s tem, ko prevzamejo obseg revizije, ki je širši od zakonsko obveznega, prevzemajo tudi večji del odgovornosti. "Res je. Z upoštevanjem 2. in 34. člena sta revident in odgovorni revident tudi zakonsko zavarovana pred sklenitvijo škodljive pogodbe, ki bi ju kazensko in materialno bremenila za morebitne nepravilnosti v projektni dokumentaciji oziroma njenih sestavinah, ki zakonsko ne sodijo med obveznosti revidiranja. Seveda je treba upoštevati, da zakon predpisuje minimalen potreben obseg revizije, s katerim je zagotovljeno le preverjanje izpolnjevanja bistvenih zahtev kot osnove za upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročniku revizije je prepuščeno ali bo revidentu naročil razširjen obseg revizije (v praksi tako imenovano recenzijo), s katero bodo preverjene pravilnost in druge lastnosti tehničnih rešitev v sestavinah projektne dokumentacije (npr. ekonomičnost), ki jih zakon (tudi drugi zakoni) sicer ne predpisujejo v upravnem postopku. Seveda velja revidentu opozorilo o prevzemanju odgovornosti, saj se z razširitvijo predmeta revizije razširi tudi področje odgovornosti. S pogodbo mora biti točno določeno, kakšna je odgovornost revidenta po ZGO-1, katere sestavine projekta pa zajema revizija, ki po zakonu sicer ni obvezna (recenzija)."


Praviloma odgovorni vodja revizije določi, s katerimi načrti in elaborati se v projektu za zahteven objekt dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev. V Navodilih opozarjate na prepogostost zlorabe omenjenega člena, ko odgovorni revident odloči, da bo revidiral le posamezen načrt, pri tem pa ne preveri vsebine drugih načrtov, ki morajo prav tako zadostovati bistvenim zahtevam. "Taka praksa lahko predstavlja prekršek, povod za nevestno delo in nelojalno konkurenco, saj je vrednost ponudbe za omejen obseg revizije nižja od vrednosti ponudbe za celovito revizijo. Investitor (naročnik) je v takem primeru zaveden, saj se ne zaveda, da naroča storitev nižje kakovosti in manjšega obsega. Vedeti pa je treba, da je investitor po svoji funkciji odgovoren za celoten projekt, zato je dolžan določiti/izbrati revidenta, ki bo svojo nalogo opravil kakovostno in s polno odgovornostjo. Prav tako je dolžan preveriti celovitost opravljene revizije."


Če je bila revidentu ali odgovornemu revidentu predana pomanjkljiva projektna dokumentacija, mora revident na to opozoriti naročnika revizije. Dejstvo, da posamezne sestavine v projektu manjkajo, ne pomeni, da jih odgovorni revident ni dolžan revidirati.


Na voljo so na spletni straneh IZS:

http://www.izs.si/dobra-praksa/smernice-izs/