Priročniki Publikacije
Pripravljene so "Smernice za zagotavljanje varnosti pregrad"
Dobra inženirska praksa
Dr. Branko Zadnik, univ.dipl.inž.grad.
Predsednik UO MSG in avtor smernice
Pobuda za pripravo tovrstnega dokumenta izhaja iz ugotovitve, da v Sloveniji nimamo posebne tehnično – varnostne regulative, ki bi urejala področje pregradnega inženirstva, kot je to primer v vseh razvitejših državah sveta.
Zahteve po reguliranju tega področja so bile s strani strokovne javnosti, združene v SLOCOLD-u (Slovenski nacionalni komite za velike pregrade), že nekajkrat neuspešno podane na ministrstvo. Tematika je na nivoju vladnih služb postavljena že dve desetletji na stranski tir.
V smernicah obravnavamo gradbene inženirske objekte, ki jih Zakon o graditvi objektov uvršča v posamezne ministrske resorje glede na namen uporabe. Pregrade namreč zagotavljajo zadrževanje vode za kmetijstvo (namakanje), za energetsko izrabo (proizvodnja električne energije) ter tudi zaščito pred poplavami ali pa za zadrževanje jalovine, kot stranskega produkta pri določenih industrijskih procesih. Iz tega objektivno sledi, v današnji organiziranosti vladnih služb, tudi razpršenost odgovornosti po različnih ministrstvih in situacija, ko se reševanju te problematike poklicani organi lahko uspešno izogibajo.
Delo je izhodišče in osnova za izdelavo tehnične regulative, ki bo urejala in predpisovala aktivnosti in postopke za varno obravnavanje pregradnih objektov. V obdobju, ko pričakovana regulativa še ne bo izdelana, se bodo pričujoče smernice lahko uporabljale kot delovni pripomoček vsem, ki so oziroma bodo vključeni v tehnično- -gradbene procese, povezane s pregradnim inženirstvom. To zajema celotno področje obravnavanja pregrad in pridruženih objektov, in sicer raziskovalna dela, projektiranje, izgradnjo in obratovanje. Temeljni principi smernic se nanašajo na vse tipe ter velikosti pregrad in sami po sebi še niso pravilniki ali standardi za praktično uporabo pri obravnavi pregrad, so pa osnova za izdelavo tehnične regulative. Brati jih je potrebno kot smernice, ki jih je pri praktični, konkretni aplikaciji potrebno privzemati kot navodila z določenim premislekom za vsak posamezni objekt, tako da bodo sprejete odločitve logične in ustrezne tipu, velikosti, kompleksnosti in hazardu pregrade.
Predvidevamo, da se bo postopoma vzpostavil sistem posebne regulative, ki bo zagotavljal uporabo trenutno najnovejše tehnologije in znanja v fazi snovanja, gradnje in obratovanja nove pregrade, kot tudi pri presoji in zagotavljanju varnosti obstoječih, že zgrajenih pregradnih objektov v Sloveniji. Trenutno se v praksi za primere nezadostne pokritosti določenih segmentov tehnične problematike poslužujemo določila iz ZGO, ki vpeljuje pojem "zadnjega stanja gradbene tehnike", to je stanja, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseženo stopnjo razvoja tehnične zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov. S tem si lahko pri inženirskih objektih tipa dolinskih pregrad pomagamo pri njihovem načrtovanju in izvedbi.
Namen izdelanih smernic je pripraviti postopke, ki bodo stalno spodbujali in zagotavljali vpeljavo najnovejših tehničnih metod v načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje pregradnih objektov in s tem dvigovali njihovo stopnjo varnosti. Ta cilj lahko dosežemo s primernimi aktivnostmi in tehničnimi odločitvami. Kljub velikemu napredku v znanosti so še vedno odprti in ne dovolj razumljeni naravni dogodki, ki bistveno vplivajo na pregradne objekte (npr. poplave, potresi). Ugotavljanje njihovega pojavljanja in tudi velikosti še vedno temelji na presoji verjetnosti njihovega nastopa. Kot kaže zgodovina, je nemogoče izključiti razdiralni vpliv sabotaž in vojnih akcij, prav tako pa premalo poznamo obnašanja materialov in konstrukcij v takšnih posebnih okoliščinah. Pri zasnovi nove pregrade je potrebno posebej paziti, da so vse takšne in podobne nejasnosti primerno obravnavane s kompetentnimi tehničnimi ocenami.
Ilustracija takšnega ocenjevanja je lahko faza načrtovanja pregrade, ko je na razpolago le omejena količina podatkov o fizikalnih lastnostih temeljnih tal. V fazi gradnje se ta nabor podatkov sicer stalno dopolnjuje, vendar je za projektiranje temeljenja potrebno že predhodno sprejeti določene tehnične rešitve, ki slonijo le na omejenem številu podatkov in presoji le-teh s strani izkušenega strokovnjaka.
Sama gradnja objekta je najkritičnejša faza v postopku zagotavljanja varnosti pregrad. Vsaka izgradnja mora biti stalno spremljana in nadzorovana, projektne rešitve pa je potrebno stalno presojati glede na nove podatke, ki postanejo dosegljivi v toku izgradnje. Po potrebi se tudi spremeni prvotno predvidena projektna rešitev. Kvaliteta gradnje je pomemben del celokupne varnosti objekta. Pomanjkljivosti, nehomogenosti gradbenih materialov ali malomarnosti pri izvajanju del se lahko pojavljajo kadarkoli v procesu izgradnje. Zaradi tega je potrebna stalna previdnost. Razni postopki testiranj in preiskav po zaključeni izgradnji ne morejo zadovoljivo nadomestiti inšpekcijskih postopkov in kontrole kvalitete v času izgradnje.
Monitoring oziroma opazovanje obstoječih pregrad in hitre reakcije na nenormalno obnašanje pregrade morajo biti v času obratovanja objekta stalna skrb lastnika. Pazljivo organiziran in izvajan monitoring ter hitre reakcije lahko preprečijo poškodbe objekta, vključno s tistimi, ki bi izvirale iz pomanjkljivosti pri izgradnji.
Smernica je objavljena na: