Priročniki Publikacije
Smernica IZS o varnosti in zdravju za uporabnike objekta
Dobra inženirska praksa
Dr. Primož Gspan, univ.dipl.fiz.
Član UO MST in avtor smernice
Varnost in zdravje za uporabnika objekta, ki je namenjen profesionalnemu delu, sta pri načrtovanju nove investicije včasih pomanjkljivo obravnavana zaradi nezadostnega poznavanja tehnologije in posebej še delovnih procesov, povezanih s tehnologijo. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) sicer zahteva izpolnjevanje bistvenih zahtev, med drugim tudi zahteve "Varnost pri uporabi". Pri uporabi objekta, ki je namenjena delu, ta preide pod pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter mora zato izpolnjevati zahteve Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Odgovornost za zaposlene pri uporabi objekta nosi delodajalec. Vsekakor pa mora biti objekt že načrtovan in zgrajen tako, da delodajalec lahko izpolni zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu. Npr. pri uporabi, ki zahteva govorno komunikacijo, morajo biti že v projektu in pri izvedbi upoštevane ustrezne akustične zahteve. Podobno velja za kakovost zraka, instalacije, razsvetljavo, vzdrževanje idr.
Bistvene zahteve gradbeniki dobro poznajo in izpolnjujejo. Vendar so te predvsem načelne in ne upoštevajo vseh posebnih zahtev s področja ZVZD-1. Graditev, če upoštevamo tudi uporabo kot njen končni cilj, spada pod dva resorja: Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MIP) in MDDSZ. Zaradi te dvojnosti včasih predpisi z obeh področij niso v celoti usklajeni. Projektanti posameznih strok sicer poznajo in korektno upoštevajo predpise svoje stroke, manj pa poznajo predpise za varno in zdravo upora- bo. Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu so razmeroma dobro izdelani, zato so lahko vodilo tudi za zagotavljanje varne in udobne uporabe za nepoklicno delo ali namembnost. Vendar predpisi ne morejo urejati vseh primerov, to pa je naloga stroke in smernic.
Namen "Splošne smernice za pripravo projektne dokumentacije – Varnost in zdravje pri delu" je pomoč zlasti odgovornemu vodji projekta ter posameznim odgovornim projektantom za doseganje optimalnega cilja: neoporečne uporabe objekta. Smernica se navezuje tudi na Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. Ta opozarjajo na zagotavljanje varnosti za uporabnika predvsem sistemsko in manj vsebinsko. Namen smernice je zato vsebinska dopolnitev.
Splošna smernica za pripravo projektne dokumentacije je razdeljena na dva dela: prvi, splošni del, ki je od konca 2011 na voljo na spletni strani IZS, je namenjen splošnim vprašanjem in pojasnilom o varnosti in zdravja pri delu pri postopkih načrtovanja objekta in opozarja na nekatera načelna vprašanja. Drugi, posebni del, ki je še v pripravi, pa bo praktični pripomoček oz. opomnik za primerno vgrajevanje varnosti in zdravja za uporabnika že pri načrtovanju objekta.
Načrtovanje kompleksnejših objektov in objektov, ki so namenjeni tehnološkim postopkom, je zahtevno in zahteva sprotno usklajevanje, ker en ukrep na enem področju lahko sproži na drugih vrsto novih problemov. Opozoriti je treba tudi, da ZVZD-1 zahteva od naročnika oz. projektanta, da ima "koordinatorja v fazi priprave projekta" (koordinatorja I). Ta ima lahko poseben izpit za koordinatorja ali strokovni izpit pri IZS.
Novost v ZVZD-1 je, da sme dati delodajalec v uporabo objekt le, če pridobi ustrezno "dokumentacijo" o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer te dokumentacije predpis posebej ne definira. Zato razumemo, dokler dokumentacija ni bolj natančno opredeljena, da je to tudi dokumentacija o graditvi objektov, če le primerno vsebuje analizo tveganj in ukrepe za zagotovitev sprejemljivega tveganja za uporabnika.
Pričujoča smernica je pri nas prva takšne vrste. Zato ne more biti popolna, ampak je predvsem opomnik in napotek, ki naj poglobi ozaveščenost o zahtevah za varnost in zdravje pri uporabi objekta. Smernica tudi ni dokončno zaključena, ampak naj se z uporabo in novimi predlogi dopolnjuje.
Smernica je objavljena na:
