Priročniki Publikacije  

Neposredni povod je seveda obletnica rojstva Gerardusa Mercatorja, flamskega kartografa iz 16. stoletja. Vendar je poleg historičnih razlogov pomembno tudi to, da geodetska dejavnost postaja vse bolj globalna. Danes postaja vse pomembnejše meddržavno sodelovanje pri ustvarjanju in povezovanju prostorskih podatkov. Povezovanje držav v večje, regionalne enote, kot je bil včasih državni prostor, je celo temeljni pogoj za trajnostno gospodarsko uspešnost, za prostorski razvoj in za varovanje okolja. Tudi v Sloveniji se povezujemo s sosednjimi državami, povezujemo različne geodetske evidence in podatke, uporabljamo skupne standarde in metode. Povezana Evropa v prostorsko razvojnem smislu postaja vse bolj poenotena in eden od temeljev za to je tudi geodetska dejavnost. To je glavno sporočilo tega dneva.

Danes smo vsakodnevno priča skokovitemu napredku tehnologije. Nam lahko pojasnite kako le-ta vpliva na geodetsko dejavnost?

Na eni strani nam je satelitsko določanje položaja, z uporabnikom prijazno tehnologijo, postalo že domače. Vendar je to le vrh ledene gore. Določanja točne lokacije namreč ni brez geodetskega referenčnega sistema, ki koordinatni sistem, v katerem se potem izraža lokacija, vzpostavi na zemeljskem površju z geodetskimi točkami in s stalnimi postajami za natančno satelitsko določanje položaja. Tudi v Sloveniji imamo petnajst takih postaj in so povezane s podobnimi sistemi v sosednjih državah in širše tudi v Evropsko mrežo. Današnja, sodobna geodetska izmera vse bolj temelji na podatkih teh postaj. Drugi tehnološki vidik pa so tudi posnetki letalskih ali satelitskih snemanj. So popularni in so nam vse bolj domači, vendar pa so to le slike. Pretvorba takih posnetkov v podatke ni mogoča brez geodezije in geoinformatike. Šele ko te slike postanejo topografski podatki, torej ceste, stavbe, gospodarska infrastruktura, travniki in njive, potem postanejo tudi koristne informacije, s katerimi opisujemo in spremljamo stanje v prostoru zato, da lahko z njim odgovorno in trajnostno upravljamo.

Iz vaših besed je zaznati, da geodezija vendarle ni le tehnična veda?

V svojih temeljih seveda je, vendar je geodetska dejavnost povezana s prostorom v vseh njegovih vidikih. Prostor je celo eden temeljnih konstitutivnih elementov državnosti in zato je obvladovanje prostora tudi ena od najpomembnejših dejavnosti, ki jih izvaja država. Naj bo to meja državnega teritorija ali varovanje lastnine na nepremičninah, celovito gospodarjenje in upravljanje s prostorom, varovanje okolja in ne nazadnje varovanje človeka in premoženja pred naravnimi nesrečami. Brez geodetskih podlag, kart, načrtov in prostorskih podatkov ni niti strateškega načrtovanja, niti umeščanja objektov v prostor, niti graditve in učinkovitih proti poplavnih ukrepov. Tudi trga nepremičnin ali stanovanjske problematike brez geodetskih podatkov ne bomo učinkovito uredili. Geodeti se dejavno vključujemo tudi v te dejavnosti in poznavanje teh strokovnih področij je za geodete pomembno. Na ta način razvijamo svojo stroko in drugim strokam ter družbi pomagamo z novimi in boljšimi storitvami in izdelki. Temelj geodezije sicer ostaja geodetska izmera, vendar pa geodezija postaja vse bolj 'interdisciplinarna' in odprta stroka.

IZJAVE GOSTOV NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI

mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

Pričakoval sem še eno v vrsti obletnic in proslav, vendar 1. Evropski geodetski dan ob 500 letnici velikega kartografa Mercatorja je bil res nekaj posebnega. Že stisk roke gostitelja ob prihodu me je navdal z energijo, potem pa sem celotno prireditev čutil močno stanovsko pripadnost geodetov, ki jo v teh težkih časih inženirji še kako potrebujemo.

prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Prisotnost na slavnostni akademiji ob 500. obletnici rojstva velikega kartografa srednjega veka Gerardusa Mercatorja je bilo osebno prijetno doživetje. Podelitev priznanj Zveze geodetov Slovenije za življenjsko delo na področju kartografije pa me je vrnilo v obdobje mojih inženirskih začetkov, ko smo analize naravnih nevarnosti izdelovali na sodobnih topografskih kartah, ki so takrat nastajale na Geodetskem zavodu.

Mateja Komel Snoj, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice

Veseli me, da nam je v Narodni in univerzitetni knjižnici ob 500. obletnici rojstva slovitega Gerardusa Mercatorja uspelo z razstavo Svet kartografov preteklosti – navdih sedanjosti ustvariti slikovit pogled v čas velikih geografskih odkritij ter z njo zbuditi zanimanje za kartografske dragocenosti, ki jih hranimo v svoji zbirki. Tako razstava kot pogovor strokovnjakov o razvoju in pomenu kartografije, ki smo ga spremljali, sta doživela res lep odziv.

mag. Borut Pegan Žvokelj, direktor Geodetskega inštituta Slovenije

Strokovne in laične javnosti se pogosto ne zavedajo pomena in vloge geodezije v družbi. Namenjajo nam obrobno vlogo, pogosto tudi zato, ker se med seboj ne razumemo. Za takšno percepcijo smo žal krivi tudi sami. Več napora bi morali usmeriti v večanje prepoznavnosti geodezije in ustvarjanju dobrega imena. In dogodki kot je bil ta so kot nalašč za to.

dr. Anton Prosen, glavni in odgovorni urednik revije Geodetski vestnik

Že priprave na akademijo so mi dale vedeti, da je med slovenskimi geodeti veliko strokovnega in organizacijskega znanja. Končno smo geodeti pokazali tudi širši javnosti, da so naši strokovni izdelki velikokrat podlaga za razvoj nekaterim drugim dejavnostim, in film ravno to nazorno prikaže. Na sami slovesnosti sem se počutil pravi Evropejec. Mlajšim strokovnjakom vse čestitke in pogumno naprej!

Andrej Mesner, predsednik uprave GIZ geodetskih izvajalcev

Prvi evropski dan geodetov in geoinformatikov je pomemben mejnik tudi za slovensko geodezijo, ki želi aktivno sodelovati pri razvoju družbe. Predstavitveni film o geodeziji je pokazatelj širokega spektra področij, kjer geodezija deluje danes. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika države je pomemben kamenček pri promociji geodezije in s tem tudi vseh geodetskih podjetij.