Priročniki Publikacije  

Zakon o graditvi objektov

 

Mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.

Član UO MSE

 

V predmetnem prispevku se bom omejil na sklop obveznih del.

 

ZGO-1B je uvedel sodelovanje projektanta v času gradnje v več členih:

• 45. člen: določa, da odgovorni vodja projekta (OVP) nadzoruje ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (velja za projektanta PGD),
• 83. člen, alineja (2): določa, da odgovorni projektant (OP) sproti potrjuje vse spremembe nastale med gradnjo (in morebitne dopolnitve projekta) (velja za projektanta PGD ali PZI, odvisno od nivoja spremembe),
• 92. člen: opisuje "dokazilo o zanesljivosti objekta", v sklopu katerega odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (OVP PGD) podpiše izjavo, da je objekt zgrajen v skladu s PGD (in posredno s tem tudi z izdanim gradbenim dovoljenjem).

 

Podane zahteve se v praksi zlorabljajo in izkoriščajo kot oblika pritiska na projektanta, da mora zastonj opravljati dela t.im. "projektantskega nadzora", ki pa kot pojem ni definiran v Zakonu o graditvi objektov (ZGO).

 

Projektantska pogodba predstavlja dvostransko obveznost, s katero se projektant obveže opraviti neko delo, naročnik pa, da bo opravljeno delo plačal. Seveda je potrebno v pogodbi definirati obseg in način izvajanja del. Pri običajni pogodbi se smiselno upošteva, da dela projektanta, vezana na samo gradnjo, kljub zakonskim zahtevam o obveznem sodelovanju, niso vključena v pogodbeno razmerje. To je razumljivo, če izhajamo iz ugotovitve, da izdelava dokumentacije še ne pomeni odločitve investitorja o izvedbi gradnje, zatorej ta dela ne morejo biti sestavni del običajne projektantske pogodbe. Za svoja dela v času gradnje je torej projektant upravičen zahtevati predhodno sklenitev pogodbe oz. pridobiti naročilo. V kolikor se o višini nadomestila stranki (investitor, projektant) ne moreta dogovoriti, predlagam, da se koristijo priporočila strokovnih zbornic (IZS, ZAPS).

 

Op: Po priporočilih Inženirske zbornice Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije znaša ura OVP 58,00 EUR brez DDV (januar 2012).

 

Poglejmo si, kaj sploh pomenijo zahteve iz 45., 83. in 92. člena ZGO. S temi členi je zakonodajalec predpisal sodelovanje projektanta v času gradnje. Navedene zahteve so lahko nekoliko sporne v primerih, ko je projek- tant PZI dokumentacije druga pravna oseba, kot v fazi PGD. Priporočljivo je, da bi zaradi določila 92. člena zakona OVP PGD sodeloval s projektantom PZI, vendar se pojavlja vprašanje odgovornosti in plačila za opravljanje del iz tega naslova. V bistvu je pri takšni delitvi del odgovoren investitor (ali naročnik), ki mora pravno in finančno urediti razmerja med izdelovalci dokumentacije. V vsakem primeru pa je projektant PZI dokumentacije dolžan upoštevati zahteve in rešitve podane v PGD in gradbenem dovoljenju.

 

Pa si pobliže oglejmo predpisane zahteve obveznega sodelovanja projektanta (OVP PGD) v času gradnje (na osnovi 45. in 92. člena ZGO-1B).

 

Spremljanje gradnje in njene skladnosti z gradbenim dovoljenjem:

 

V bistvu gre za zahtevo, da OVP PGD občasno (vendar sprotno) kontrolira ali gradnja poteka skladno z rešitvami podanimi v PGD. Pri tem ne gre za dela, ki so v pristojnosti in dolžnosti odgovornega nadzornika. Spremljanje gradnje je običajno osnova za zaključni podpis izjave OVP PGD o ustrezni gradnji.

 

Za projektanta torej ni podane zakonske zahteve, da bi redno (npr. dnevno ali tedensko) obiskoval gradbišče in preverjal ali gradnja poteka v skladu s projektom. Je pa seveda potrebno, da gradbišče obišče večkrat, skladno z naravo in dinamiko gradnje. Pri temu je obseg del smiselno pogodbeno opredeliti, mora pa naročnik predhodno podati ustrezna izhodišča in zahteve za pravilno ovrednotenje del (npr. dinamika in terminski plan gradnje, posebne zahteve, idr.).

 

Podpis izjave OVP PGD o skladnosti gradnje v sklopu dokazila o zanesljivosti:

 

Od OVP PGD se pričakuje, da po končani gradnji podpiše izjavo o skladnosti gradnje, seveda če je objekt v skladu s stroko dejansko zgrajen v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Projektant (OVP PGD in imenovani pomočniki za posamezne stroke – OP PGD-ji) ima v primeru nejasnosti ali eventuelno sporne gradnje pred podpisom izjave pravico zahtevati dodatna dokazila (izjave, poročila, zapisnike, gradbeni dnevnik). Če projektant smatra, da gradnja ni ustrezna, lahko podpis zavrne, seveda pa je dolžan ob tem podati ustrezno pisno obrazložitev.

 

Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno odgovornost pri podpisu dokazila o zanesljivosti prevzame OVP PGD? Ker so podpisniki dokazila o zanesljivosti vsi odgovorni akterji pri gradnji, je razumljivo, da projektant odgovarja zgolj za svoja dela, torej za projektiranje.

 

Zato je torej jasno, da izraz "Projektantski nadzor" v ZGO ni definiran. Če pa se "projektantski nadzor" vključi v projektantsko pogodbo, so s tem zajeta samo dela po 45. in 92. členu ZGO, v kolikor dodatno niso opredeljena še ostala dela projektanta, ki pa že sodijo v storitve tehničnega svetovanja ali nadzora nad gradnjo po ZGO.

 

Vključitev projektanta v sam postopek gradnje predvideva tudi 83. člen ZGO, in sicer v vsebini: "potrjevanje sprememb projektnih rešitev, sprememb nastalih v času gradnje in sprememb opreme". Gre za spremembe, do katerih pride na pobudo ene od strank v postopku gradnje (običajno sta to investitor ali izvajalec), pri temu pa ne gre za spremembe zaradi projektantske napake. Gre za dela, ki niso predmet običajne projektantske pogodbe in jih v fazi sklepanja pogodbe za izdelavo dokumentacije še ni mogoče ustrezno ovrednotiti, saj njihov obseg še ni znan. Projektant torej ni samoumevno in brez plačila dolžan opravljati del po 83. členu.

 

Zahteve po dopolnjevanju projekta bi namreč lahko pripeljale do zlorabljanja projektantske pogodbe, ko bi investitor z namenom "privarčevanja" zahteval izdelavo projekta za manjšo gradnjo vedoč, da bo z dopolnitvami poskušal doseči dejansko izvedbo večje gradnje, seveda brez plačila.

(več o načinih in obsegu del po 83. členu ZGO v naslednji številki IZS.NOVO)

 

Pri koncu omenimo še sodelovanje projektanta požarnega varstva pri gradnji. Potrebno je upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, ki v 11. členu določa, da lahko Izkaz požarne varnosti faze PID izpolni le odgovorni projektant požarne varnosti, ki je izdelal Zasnovo ali Študijo požarne varnosti. V tem členu je v odstavku št. 7 tudi določilo, da je izvajalec gradbeno obrtniških in inštalacijskih del dolžan pravočasno obvestiti odgovornega projektanta požarne varnosti o času začetka in o predvidenem času izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno vplivajo na izpolnitev tehničnih zahtev glede požarne varnosti.

 

To torej pomeni, da mora odg. projektant požarne varnosti spremljati gradnjo glede aktivnih in pasivnih ukrepov požarne varnosti. V praksi gre za posebne projektantske storitve, ki jih mora pravočasno zagotoviti investitor ali pa jih pogodbeno prenesti na projektanta ali izvajalca.

 

V kolikor za ta dela ni že v fazi izdelave projektne dokumentacije sklenjena pogodba za opisana dela, predlagam, da projektant v okviru izdelave popisov postavko "potrditev izkaza PV z vsemi predhodno potrebni deli" vnese v popis za gradbeno obrtniška in inštalacijska dela, izvajalec pa bo s sklenitvijo pogodbe dolžan upoštevati v predhodnem odstavku opisana določila Pravilnika o požarni varnosti.

 

Če povzamemo, je zagotovitev projektantskih storitev in obsega storitev v času gradnje v celoti odgovornost investitorja. Obseg del je vsekakor smiselno (potrebno) definirati v sklopu sklenjene pogodbe med investitorjem in projektantom.

 

Opombe za zaključek:

• Predmetni prispevek ne upošteva morebitnih zahtev, izhajajočih iz avtorskih pravic.
• V izogib napačni razlagi še pojasnilo za dela, če je s strani projektanta storjena strokovna napaka ali če projektna dokumentacija ne podaja ustreznih rešitev, po katerih je možna varna in zanesljiva gradnja. V takšnem primeru gre za dela, ki so za projektanta obvezujoča, saj gre za odpravo napake na izdelano dokumentacijo.
• V praksi se pogosto dogaja, da izvajalci gradbeno obrtniških in inštalacijskih del zaradi neznanja ali namernega zavajanja obravnavajo (in tudi tako argumentirajo v primeru reklamacij) PID dokumentacijo kot potrditev projektanta in njegovo soglašanje z izvedenimi spremembami. PID dokumentacija je samo posnetek izvedenih del in NE POMENI soglašanje projektanta. Soglasje k spremembam je izvajalec dolžan pridobiti pred posegom, kar PID dokumentacija vsekakor ni in ne more biti.