Priročniki Publikacije  

IZS se predstavlja

 

Daniela Dvornik Perhavec

Pooblaščena inženirka – koordinatorka strokovnih praks na Fakulteti za gradbeništvo, Univerze v Mariboru

 

Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru je v sodelovanju s Kariernim centrom UM 9. maja 2012, v prostorih Tehniških fakultet pripravila okroglo mizo "Organiziranost in vloga Inženirske zbornice Slovenije", na kateri so študentom in diplomantom približali vlogo Inženirske zbornice pri nadaljnjem načrtovanju kariere inženirja.

 

Okrogla miza je bila namenjena vsem študentom Tehniških fakultet, ki sodelujejo v procesu graditve objektov, in sicer študentom gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, kemijske tehnologije in gospodarskim inženirjem vseh smeri. V tem smislu so bili vabljeni tudi predavatelji iz štirih matičnih sekcij: Matične sekcije gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektro inženirjev, inženirjev tehnologov ter drugih inženirjev.

 

Po uvodnem pozdravu svetovalca Kariernega centra UM Danila Majcna je prof. dr. Stanislav Škrabl pozdravil prisotne v imenu Fakultete za gradbeništvo in poudaril pomen strokovnega izpita za bodoče inženirsko delo.

 

Sledila je predstavitev predsednika izpitne komisije doc. dr. Janeza Reflaka, v kateri je izpostavil namen strokovnega izpita in kompetence pridobljene z opravljenim strokovnim izpitom. Natančno je predstavil pogoje za pristop k opravljanju strokovnega izpita za različne stopnje izobrazbe ter katere delovne izkušnje in izobrazba se štejejo za ustrezno. Predstavil je tudi vsebino in potek strokovnega izpita, pojasnil kaj so zahtevni in enostavni objekti, kakšni so pogoji za vodenje ter projektiranje teh objektov. Razložil je tudi kako lahko diplomant kasneje pridobi licenco za revidenta ter možnosti opravljanja dopolnilnega izpita.

 

V nadaljevanju je doc. dr. Reflak podrobno predstavil pogoje za pristop in potek opravljanja strokovnega izpita, ki je podoben za vse inženirske stroke, ki sodelujejo v procesu graditve objektov, predstavniki matičnih sekcij pa so govorili o specifičnih vsebinah posameznih sekcij.

 

Predsednik matične sekcije strojnih inženirjev Andrej Povšič je študentom pojasnil, za katera delovna področja strojni inženirji potrebujejo strokovni izpit oziroma za katera ga ne potrebujejo. Na omenjene vsebine se je navezal dr. Janez Hrovatin, predstavnik matične sekcije elektro inženirjev. Dr. Hrovatin pa je izpostavil še pomen varnosti zgrajenih elektroenergetskih napeljav v času gradnje in v času obratovanja.

 

Dr. Drev, kot predstavnik Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, je predstavil dileme, s katerimi se srečujejo predstavniki Inženirske zbornice Slovenije v povezavi z ustrezno izobrazbo ali ustrezno prakso, kot pogojem za opravljanje strokovnih izpitov. Odprl je dilemo, ki se nanaša na formiranje študijskih programov v povezavi s pridobljenim nazivom in delovnimi izkušnjami. Pojavljajo se namreč študijski programi, ki imajo premalo inženirskih vsebin, diplomanti po pridobljeni diplomi se zaposlujejo, pridobivajo izkušnje, a kljub temu ne izpolnjujejo v zakonu predpisanih pogojev za pridobitev inženirske licence.

 

V razpravi, ki je sledila, je študente zanimalo kako se izkazuje ustrezna delovna praksa v primerih, če je podjetje v stečaju, kako lahko samostojni podjetnik, ki mu manjka še eno leto delovnih izkušenj do izpolnitve pogoja za možnost pristopa k opravljanju strokovnega izpita na ustrezen način dokazuje pridobljene delovne izkušnje. Študenta, ki je zaposlen v Avstriji je zanimalo, kako se priznavajo delovne izkušnje pridobljene v tujini.

 

Koordinator strokovnih praks na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mag. Boris Bizjak je nakazal, da delodajalci pričakujejo znanje, da pa bolonjski programi, z možnostmi spremembe programa iz prve na drugo stopnjo ali programi s številnimi možnostmi izbirnih predmetov potrebnih kompetenc ne dajejo, saj tudi če študent študij zaključi ter si pridobi drugostopenjsko diplomo, strokovnega inženirskega znanja ne usvoji.

 

V burni ter krepko podaljšani razpravi, ki je tekla v smeri odgovornosti, ki jih prinaša licenca, so sodelovali tudi diplomanti tehniških fakultet Univerze Mariboru.

 

Ob zaključku je prof. dr. Škrabl še opozoril predstavnike Inženirske zbornice Slovenije, diplomante in študente o nujnosti in obvezni uporabi tarifnih sistemov za vrednotenje inženirke ure. Poudaril je, da z "dampinškim" delom ne bo napredka, saj inženir z nizko ceno ni motiviran za učinkovito in uspešno delo, pa naj si gre za področje projektiranja ali izvedbe.

 

Pooblaščena inženirka – koordinatorka strokovnih praks na Fakulteti za gradbeništvo Daniela Dvornik Perhavec je študentom svetovala, naj že v času študija razmislijo katero področje znotraj poklica jih zanima ter da v skladu s tem iščejo obvezno prakso, po diplomi pa tudi zaposlitev, s ciljem in namenom pridobitve ustreznih delovnih izkušenj in s tem izpolnitve pogojev za pristop k strokovnemu izpitu.

 

Po mnenju udeležencev okrogle mize in njihovem odzivu je bila le-ta več kot koristna in potrebna.