Priročniki Publikacije  

Gradbeni sektor

 

 

Na zahtevo poslanske skupine Pozitivna Slovenija je v petek, 16. 11. 2012 v Državnem zboru RS potekala nujna seja Odbora za gospodarstvo. Edina tema sklica je bilo zaskrbljujoče stanje gradbeništva v Sloveniji ter z njim povezanih gospodarskih panog. Slovenija je poleg Estonije in Madžarske namreč edina država Evropske unije, ki ni sprejela posebnih ukrepov za pomoč gradbeništvu. V imenu IZS sta se je udeležila generalna sekretarka mag. Barbara Škraba Flis in predsednik upravnega odbora Matične sekcije gradbenih inženirjev dr. Branko Zadnik.

 

Alenka Avberšek, GZS: Slovenija je poleg Estonije in Madžarske edina država Evropske unije, ki ni sprejela posebnih ukrepov za pomoč gradbeništvu.

 

"Odnos vlade in gospodarskega ministra do reševanja gradbeništva je nesprejemljiv, pa čeprav se je obseg gradbenih del v krizi zmanjšal za več kot polovico, Slovenija pa zaznava največji upad gradbenih del v Evropski uniji. Kljub prenapihnjenosti gradbenega sektorja v letih pred krizo in zato neizogibnemu krčenju panoge, bi bilo treba v okviru gospodarskih politik z ukrepi zagotoviti, da ne bi bilo preveč stečajev, saj gradbeništvo vpliva tudi na druge panoge. Izguba enega mesta v gradbeništvu namreč pomeni izgubo dveh delovnih mest v enajstih povezanih panogah.", je zapisala poslanska skupina Pozitivna Slovenija v zahtevi za sklic seje. Zahtevo za sklic seje je uvodoma obrazložil poslanec Gašpar Gašpar Mišič. Opozoril je na zaskrbljujoče stanje gradbeništva, ki vodi v izgubo znanja, referenc in delovnih mest, ki bodo posledično bremenila državni proračun ter dodal, da je ogrožen cel proces od začetka do konca.

 

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je predstavila strategijo za spodbujanje gradbenega sektorja, ki jo je pripravila Evropska komisija ter med drugim poudarila, da je zakonodaja o javnem naročanju ključna za gospodarski sektor in gospodarsko rast.

 

Nataša Goršek Mencin, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji: Zakonodaja o javnem naročanju je ključna za gospodarski sektor in gospodarsko rast.

 

Gospodarska zbornica Slovenije je za sejo pripravila odlično gradivo za zagon gradbeništva, ki povzema trenutno stanje v gradbenem sektorju in z njim povezanimi pano-gami, opisuje težave, s katerimi se dnevno srečuje panoga in predlaga konkretne ukrepe za njihovo reševanje. Gradivo vsebuje tudi zaključke skupnih projektov GZS-IZS kot tudi stališča, ki jih je IZS javno objavila. Gradivo je v kratkem predstavila izvršna direktorica GZS ga. Alenka Avberšek in zanj prejela podporo vseh prisotnih gospodarstvenikov in zbornic.

 

V razpravo so se s konkretnimi problemi in predlogi za rešitev vključili tako prisotni gospodarstveniki kot preostale zbornice. Generalna sekretarka IZS mag. Barbara Škraba Flis je opozorila na probleme, ki tarejo člane IZS: pomanjkanje investicij (velikih, malih, javnih, zasebnih), slaba praksa javnega naročanja (ne dovolj kakovostna razpisna dokumentacija, izbor ponudnika le na osnovi najnižje cene), nelojalna konkurenca ponudnikov, ki jo podpirajo javni naročniki s tem, da ne izločijo ponudnikov z neobičajno nizko ceno, kar je ilustrirala na konkretnem primeru pravkar oddanega javnega naročila. Pozvala je k takojšnjemu zagonu investicij in istočasno k pričetku priprave dolgoročne strategije gradbenega sektorja, vključitvi Davčne uprave RS v preverjanje neobičajno nizkih ponudb, spremembi predpisov o javnem naročanju ter podprla ustanovitev mešane delovne skupine, ki bi pripravila ukrepe za sanacijo stanja v gradbenem sektorju.

 

mag. Barbara Škraba Flis, IZS: Javni naročniki podpirajo nelojalno konkurenco ponudnikov s tem, da ne izločijo ponudnikov z neobičajno nizko ceno. V preverjanje neobičajno nizkih ponudb je potrebno vključiti Davčno upravo RS.

 

"Krčenje sektorja, ki se je v prvih treh letih krize odrazilo predvsem med gradbenimi izvajalci, se v zadnjih letih seli tudi na področje projektive in inženiringa. Obdržala so se podjetja, ki so se tako ali drugače prilagodila. Bodisi z notranjo reorganizacijo, optimizacijo delovnega procesa in stroškov, znižanjem plač bodisi odpuščanjem. Pri tem ne gre pozabiti na prilagoditev v obliki drastičnega znižanja ponudbenih cen z željo po pridobitvi posla in z njim svežih referenc, ki jih podjetja potrebujejo za pridobitev novih poslov. Je pa potrebno ob tem opozoriti, da je to tek na kratke proge, saj podjetja oddajajo ponudbe globoko pod lastnimi cenami dela, zaradi česartrpi tudi kakovost storitev. Slednjega se (javni) naročniki zaenkrat nočejo zavedati. Nizke cene pa so brez dvoma mogoče tudi zato, ker podjetja računajo na sklenitve aneksov k osnovni pogodbi in iščejo obvoze v obliki neplačanih davkov, prispevkov zaposlenim, računov podizvajalcem, ne izplačujejo minimalnih plač ali pa izplačujejo preko potnih stroškov. Le to bi moralo zanimati državo, ker se ji iz teh razlogov manj denarja prilije v proračun." je med drugim povedala mag. Škraba Flis.

 

Od treh vabljenih ministrov, se je seje udeležil le minister Žerjav, medtem ko sta ministra Černač in Bogovič na sejo poslala svoje zastopnike. Minister Žerjav je kot razloge za krizo v gradbenem sektorju navedel ekscesno privatizacijo in slabo poslovno kulturo. Rešitev vidi v zagonu investicij, medtem ko se mu priprava dolgoročne strategije gradbenega sektorja ne zdi potrebna. Predstavil je svoja prizadevanja, da v Slovenijo privabi tuje investitorje (BMW). Prisotne je pozval, da pripravijo konkretne rešitve za spremembo zakonov in podzakonskih aktov. Državni sekretar Ljubo Žnidar z Ministrstva za infrastrukturo in prostor je predstavil višine sredstev za različne investicije, ki so vsebovane v državnem proračunu za leto 2013.

 

Minister Radovan Žerjav: Razlog za krizo v gradbenem sektorju sta ekscesna privatizacija in slaba poslovna kultura.

 

Navkljub skupni ugotovitvi, da so dejstva poznana vsem in da je čas za ukrepanje, odbor za gospodarstvo na seji 16. novembra ni sprejel predlaganih dveh sklepov, po katerih naj bi Vlada RS do najkasneje konca leta pripravila akcijski načrt za sanacijo gradbenega sektorja in pristopila k pripravi ukrepov za izvedbo infrastrukturnih projektov s pomočjo evropskih sredstev, tujih investitorjev, javno-zasebnega partnerstva, bančnega sektorja in stanovanjskega sklada. Lenil je, da bodo na podlagi slišanega pripravili nove sklepe in jih obravnavali na naslednji seji odbora.

 

Le ta je potekala 13. decembra 2012. Odbor je na njej sprejel naslednji sklep: "Odbor za gospodarstvo predlaga Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da skupaj z zbornicami definira konkretne ukrepe oz. predloge rešitev za gradbeništvo in jih vključi v četrti paket – Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva."

 

REŠITEV ZA GRADBENI SEKTOR JE NASLEDNJA:

• Država naj nemudoma spremeni zakonodajo o javnem naročanju; v njej naj kot edino možno merilo za izbor izvajalca inženirskih storitev določi ekonomsko najugodnejšo ponudbo, to je izbor na podlagi "kakovosti in cene" (sedaj je pomembna le cena),
• Država naj takoj sprejme ukrepe za sanacijo gradbenega sektorja, saj smo poleg Estonije in Madžarske edina država EU, ki tega po začetku krize ni storila,
• Država naj zažene javne investicije, kot so izgradnja vodnogospodarskih ureditev in objektov za zaščito pred poplavami in za oskrbo z vodo v sušnih obdobjih, celovita energetska sanacija javnih stavb (fasade, stavbno pohištvo, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje), ki naj bo, kjer je to potrebno, nadgrajena s protipotresno sanacijo stavb, sanacija in obnova državnih, regionalnih in lokalnih cest (ne le avtocest), gradnja hidroenergetskih objektov in plinovodov,
• Država naj ustanovi ministrstvo za gradbeništvo, da bo sektor, ki lahko veliko pripomore h gospodarski rasti države, končno dobil sogovornika na nivoju države; le to naj pripravi dolgoročno strategijo za gradbeni sektor in akcijske načrte investicij za kratko in srednjeročno obdobje.