Priročniki Publikacije  

Evidenca zemljiškega katastra

 

Matej Kovačič, univ.dipl.inž.geod.

Predsednik upravnega odbora MSGeo

 

Eden od osnovnih atributnih podatkov v evidenci zemljiškega katastra (ZK) je bil poleg površine parcele vseskozi tudi podatek o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu. Podatki so dolga leta služili za odmero katastrskega dohodka, evidentiranje in izkazovanje naravnih in grajenih sprememb v evidenci zemljiškega katastra. Zakon o spremembah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1A) je letos določil, da se podatki do 29.6.2013 samo izkazujejo v evidenci, ne morejo se pa več spreminjati. Predvideno je da bo 30.6.2013 Geodetska uprava RS iz evidence izbrisala vse atributne in grafične podatke o vrstah rabe parcel. Namesto teh podatkov so že bili z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) uvedeni novi podatki o dejanski rabi in boniteti zemljišč.

 

Sloj dejanske rabe za celotno območje Slovenije, tako osnovne kot podrobne, vodi v svoji evidenci Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Podatki se v evidenco ZK prevzamejo večkrat letno na podlagi prostorskega preseka med slojem dejanske rabe in grafičnim slojem parcel. Pri tem se za parcele manjše od 5000 m2 ne upoštevajo preseki manjši od 200 m2 (4%) in za parcele večje od 5000 m2 se ne upoštevajo preseki manjši od 400 m2 (2%). Podatek v evidenci ZK se vodi samo kot atributni podatek, na eni parceli je možnih več različnih dejanskih rab.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da zaradi lokacijske nenatančnosti grafičnih podatkov ZK (pogovorno zamik zemljiško katastrskega prikaza – ZKP) prihaja pri masovnem določevanju dejanske rabe parcele do napak in podatki lahko ne ustrezajo dejanskemu stanju.

 

Lastniki parcel lahko v teh primerih popravijo podatke o dejanski rabi parcele tako, da pri Geodetskem podjetju naročijo izdelavo Elaborata za spremembo dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru. Vzorec elaborata je Matična sekcija geodetov (IZS- -MSGeo) pripravila v sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije (GURS) in Gospodarsko interesnim združenjem geodetskih izvajalcev (GIZ –GI). Vzorec je objavljen na spletni strani http://www.izs.si/maticne-sekcije/msgeo/obvestila-ms/.

 

Na podlagi elaborata poda stranka zahtevo na GURS, ki je oproščena takse, ne izda se sklep ali odločba, temveč se samo evidentirajo spremembe v evidenci ZK. Pri tem se doda dodatni atribut, da se podatki, ki so bili pridobljeni na podlagi elaborata geodetskega podjetja, ne prekrijejo pri naslednjem prevzemu podatkov o dejanski rabi od MKO. V določenih primerih, če pride do spremembe stanja na terenu, v zemljiškem katastru ni podatka o dejanski rabi, lahko poda stranka zahtevo tudi brez elaborata. V primeru, da poda zahtevo za spremembo zaradi spremembe stanja na terenu in ne poda tudi zahteve za spremembo dejanske rabe, se bodo podatki na MKO ob naslednjem prevzemu prekrili z zadnjimi podatki, ki so v evidenci dejanske rabe na MKO.

 

Pravilni podatki o dejanski rabi parcele so lahko v določenih primerih zelo pomembni za pravilen izračun vrednosti nepremičnine na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (socialni transferji, davek na promet, dediščine, …). Trenutno se v evidenci ZK, ki je edini zvezni sloj, ki nepremičnino poveže z lastnikom, vodijo samo osnovni podatki o dejanski rabi (kmetijsko, gozdno, pozidano, vodno neplodno zemljišče).

 

Z ukinitvijo vrste rab bo zelo hitro potreben trezen razmislek ali država, lokalne skupnosti, upravljavci in ostali uporabniki potrebujemo evidenco podrobne dejanske rabe za pozidana zemljišča, ki je bila do sedaj vsaj deloma zajeta preko vrst rab parcel (dvorišča, ceste, poti, …) v evidenci zemljiškega katastra, analogno kot je sedaj podrobna dejanska raba za kmetijska zemljišča (travniki, sadovnjaki, njive …) vodena v evidenci MKO?