Priročniki Publikacije  

Javno naročanje

 

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

 

Državni zbor RS je 21. novembra 2012 potrdil noveli Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-D), ki stopita v veljavo s 30. decembrom 2012. Lahko rečemo, da sta noveli korak v pravo smer, ki pa jima mora iz razloga zagotavljanja kakovosti inženirskih storitev brez dvoma slediti še obvezen izbor izvajalca po kriteriju "kakovosti in cene".

 

14. člen ZJN-2D in 11. člen ZJNVETPS- -D prvič doslej določata konkretno merilo, kdaj mora javni naročnik preveriti ali je ponudba neobičajno nizka. Le tega mora uporabiti, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Prvi stavek prvega odstavka 49. člena ZJN-2 oziroma 50. Člena ZJNVETPS se po novem glasita:

 

"Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50% nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20% nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb."

 

Določilo lahko pomeni osnovo za izboljšanje poraznega stanja na področju javnih naročil. Omogoča pridobitev posla po korektni ceni, če boste ponudniki oddajali ponudbe po realnih cenah in bo javni naročnik dovolj strokovno usposobljen, da bo preveril zmožnost izpolnitve posla in da se lastnega dvoma ne bo ustrašil. Če predpostavim, da boste ponudniki s pametnim pristopom pri pripravi ponudbe določilo izkoristili sebi v prid, pa vidim največjo težavo pri sanaciji stanja prav v strokovno pomanjkljivi usposobljenosti številnih javnih naročnikov, saj delovna mesta vodij investicij namesto inženirjev pogosto zasedajo družboslovci (pravniki, organizatorji dela, …), ki zaradi pomanjkanja znanj s tehničnega (inženirskega) področja, sploh ne podvomijo o izpolnitvi naročila. Nevarnost vidim tudi v tem, da se bodo javni naročniki, kot doslej, prehitro sprijaznili z izgovorom ponudnikov, da so podrobni podatki o elementih ponudbe poslovna tajnost, zaradi česar sploh ne morejo preveriti ali je ponudba neobičajno nizka. Iz razloga zagotavljanja transparentnosti postopkov javnega naročanja in odprave nelojalne konkurence sem namreč prepričana, da poslovna tajnost v postopkih javnega naročanja v nobenem primeru ne bi smela biti utemeljena.

 

Poglejmo si analizo tega določila na primeru javnega naročila, ki sem ga predstavila na seji Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru RS dne 16. novembra 2012: Odmera novo kategoriziranih cestnih odsekov v občini Laško, september 2012, kriterij za izbor izvajalca: najnižja cena.

 

Upoštevanje določila bi, če bi že veljalo, pomenilo, da bi moral naročnik (ob predpostavki, da so vse pravočasno prispele ponudbe popolne) pred sprejetjem sklepa o izboru izvajalca iz razloga 50% nižje ponudbe od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb preveriti tri najnižje ponudbe (ponudbe podjetij Geoplus, 3-konto in Projekt). V primeru, da bi naročnik ugotovil, da so vse tri najnižje ponudbe neobičajno nizke ali pa da v zvezi z njimi obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, bi bil lahko izbran četrti najnižji ponudnik, saj njegova ponudba ni 20% nižja od prve naslednje, t.j. pete najnižje ponudbe.

 

Občina Laško je naročilo oddala najnižjemu ponudniku. Ob pregledu ponudbenih cen ne morem mimo pomisleka, kako lahko nekatera podjetja oddajo tako nizke ponudbe, ki nedvomno segajo pod lastno ceno. Borba za delo in reference je brez dvoma trda in kruta. Sprašujem se, kako podjetja, ki oddajajo tako nizke ponudbe, plačujejo svoje delavce (ali jim izplačujejo minimalne plače, jim plačujejo socialne prispevke, ali so izplačani preko potnih stroškov) in pogodbene partnerje (so le ti poplačani?), pa račune za materialne stroške (med njimi tudi na primer licence za računalniške programe) in davke ter kakšna je kakovost njihovih storitev. Iz razgovorov z naročniki vem, da ti vedno pričakujejo enako kakovost storitve, ne glede na izbrano najnižjo ceno. Utopija. Naročnikom lahko le želim, da bodo dobili, kar pričakujejo, podjetjem pa, da bodo kljub svoji nespameti, ki škoduje tako njim kot vsem drugim podjetjem v tej stroki, na dolgi rok preživeli.