Priročniki Publikacije  

Javno naročanje

 

Mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

 

 

Na zbornici je od decembra 2012 do konca septembra 2013 potekal projekt aktivnega spremljanja javnih naročil inženirskih storitev. Vanj smo bile poleg sveta IZS za spremljanje javnih naročil vključene tudi strokovne službe zbornice. Namen projekta je bil ugotoviti stanje na področju javnega naročanja, ga analizirati in pripraviti predloge za izboljšanje stanja, njegov cilj pa dvig kakovosti inženirskih storitev in javnih objektov.

 

Nabor opravljenih aktivnosti:

 

• pregledovali smo javna naročila velikih vrednosti in naročila male vrednosti za področje inženirskih storitev,
• obravnavali smo zapisnike o odpiranju ponudb in sklepe o izbiri,
• dajali smo pripombe na pomanjkljivo ali neustrezno razpisno dokumentacijo,
• izdelovali smo izračune primernih cen razpisanih storitev,
• člane smo seznanjali z ugotovitvami,
• javne naročnike smo opozarjali na pomanjkljivosti in nevarnosti.

 

Splošne ugotovitve:

 

• kakovost inženirskih storitev, naročenih v postopkih javnih naročil je v povprečju prenizka,
• zakonodaja o javnem naročanju ne vzpodbuja naročanja kakovostnih inženirskih storitev,
• postopki javnih investicij so v povprečju preslabo vodeni,
• številni javni objekti so nefunkcionalni, netrajnostni in predragi,
• sistem javnega naročanja zavira razvoj kakovostnih ponudnikov, saj praksa kaže, da se storitve oddajajo po ceni, ki ne omogoča razvoja, kot tudi po ceni izpod lastne,
• zatečeno stanje vodi v nazadovanje domače inženirske stroke.

 

Najbolj pereči identificirani problemi:

 

• neprepoznavanje in neizločanje neobičajno nizkih ponudb,
• izbira ponudnika skoraj izključno na podlagi najnižje cene,
• reference.

 

 

NEPREPOZNAVANJE IN NEIZLOČANJE NEOBIČAJNO NIZKIH PONUDB

 

Rezultati analize:

 

• Analiza javnih naročil inženirskih storitev je pokazala, da sta kriterija, "50% nižje od povprečne vrednosti in več kot 20% nižje od naslednje uvrščene ponudbe", pri katerih mora javni naročnik preveriti ali je ponudba neobičajno nizka, izpolnjena samo v 26% primerov.
• Kljub temu, da sta bila kriterija izpolnjena, so javni naročniki v večini primerov oddali naročilo za najnižjo ceno. In to tudi v primerih, ko smo jih opozorili, da ponudba z neobičajno nizko ceno inženirske storitve vodi v sum o tem, ali bo ponudnik sposoben izvršiti storitev in ali jo bo sposoben izvesti v kakovosti, kot jo določajo predpisi in stroka.
• Večina javnih naročnikov ima težave s preverjanjem ali je ponudba neobičajno nizka ali ne, zaradi česar se pri preverjanju zadovoljijo z izjavo zakonitega zastopnika ponudnika, da bo delo opravil.
• Nekateri javni naročniki se niti ne zavedajo, da so pogoji iz 14. člena ZJN izpolnjeni.
• V številnih primerih ponudbene cene segajo pod lastno ceno storitve.
• Javni naročniki, s katerimi smo se pogovarjali, so izrazili željo po jasnem navodilu/postopku v zakonu po katerem bi izločili ponudnike z neobičajno nizko ceno.

 

Tuja praksa:

 

• Pogovorili smo se z nemškimi in avstrijskimi kolegi, saj se pri pripravi slovenske zakonodaje največkrat naslanjamo prav na njihovo.
• V Nemčiji imajo cenik inženirskih storitev, ki ga je sprejel Nemški zvezni parlament; upoštevati ga morajo vsi podjetniki inženirskih storitev s sedežem v Nemčiji. Ponudniki konkurirajo tako samo s kakovostjo.
• V Avstriji javni naročniki (javne agencije za stavbe, ceste, železnice) neobičajno nizke ponudbe prepoznajo in izločijo po posebnem postopku in na podlagi vnaprej določenih kriterijev, ki si jih zapišejo v razpisni dokumentaciji. Kot neobičajno nizka je na primer opredeljena ponudba cena, ki leži več kot 20% pod "mediano" (mediana pomeni srednjo vrednost v zaporedju ponudbenih cen rangiranih vseh prispelih ponudb in naročnikove ocenjene vrednosti naročila). Takšen način ne predstavlja nevarnosti za koruptivna ravnanja, saj se vnaprej ne ve niti števila ponudb niti njihove vrednosti in s tem povezane vrednosti "mediane".
• Zakonodaja o javnem naročanju v Avstriji je primerljiva z našo, zato ne vidimo razlogov, da javni naročniki postopka ne bi uporabljali tudi pri nas.

 

Predlog IZS:

Ker javni naročniki iz razloga premajhne določenosti zakonodaje o javnem naročanju ne prepoznajo oziroma si ne upajo izločiti neobičajno nizkih ponudb, predlagamo, da se v oba zakona o javnem naročanju vnese določilo, da mora javni naročnik v razpisni dokumentaciji navesti postopek in kriterije, po katerih bo prepoznal in izločil neobičajno nizke ponudbe. Ponudniki bi bili tako prisiljeni bistveno bolj preudarno pripraviti ponudbe in izhajati iz lastne cene storitve, ne pa da za vsako ceno skušajo pridobiti naročilo, potem pa kakovost storitve prilagajajo ceni.

 

 

IZBIRA PONUDNIKA SKORAJ IZKLJUČNO NA PODLAGI NAJNIŽJE CENE

 

Dejstva:

 

• Izbira inženirskih storitev predstavlja najpomembnejšo odločitev, ki vpliva na uspešnost celotnega investicijskega projekta.
• Če se vrši izbira samo na osnovi cene, je tveganje, da bo pristop k izvedbi storitve necelovit, neprofesionalen.
• Izbira samo na osnovi cene ne daje nikakršnih zagotovil naročniku, da bo dobil najboljšo inženirsko rešitev.
• Da bi naročnik za svoj denar dobil najboljši mogoč projekt, bi moral za izvajalca inženirske storitve izbrati najekonomičnejšega in ne najcenejšega ponudnika.
• Da bi lahko to storil, bi moral za vsako posamezno naročilo izdelati merila za vrednotenje ponudb takšnih uslug.
• Najbolj poznana tovrstna merila so merila Svetovne banke z naslovom "Guidelines: Selection And Employment of Consultants by World Bank Borrowres".
• V teh merilih je priporočena metoda za vrednotenje ponudb inženirskih uslug metoda na temelju kakovosti in cene.

 

Kakovost se po merilih Svetovne banke meri z:

 

• izkušnjami ponudnika na področju predmeta naročila (reference podjetja, vključujoč certifikate kakovosti, zaščite okolja, ipd.),
• usposobljenostjo in kompetentnostjo ključnega osebja (reference strokovne ekipe),
• kakovostjo obdelave predložene metodologije in plana dela po aktivnostih in organizaciji strokovne ekipe.

 

Odvisno od posebnih, specifičnih zahtev predmeta naročila, sta mogoča še dva kriterija:

 

• poznavanje lokalnih pogojev,
• sposobnost in izkušnje pri prenosu znanja.

 

Vsak od kriterijev je lahko sestavljen iz več podkriterijev.

 

Predlog IZS:

V cilju dobrega gospodarjenja z javnim denarjem predlagamo, da se v oba zakona o javnem naročanju vnese določilo, da lahko javni naročnik inženirske storitve odda izključno na podlagi najekonomičnejše ponudbe (metoda izbora na osnovi kakovosti in cene), pri čemer znaša razmerje med kakovostjo in ceno od 60%:40% do 80%:20% v korist kakovosti.

 

 

REFERENCE

 

Reference so pereč problem:

 

• ker so domače reference zaradi odsotnosti investicij v Sloveniji v letih finančne in gospodarske krize skoraj usahnile,
• ker ponudniki predložijo lažne reference,
• ker naročniki sprejemajo kot pozitivne reference tudi reference za neizvedene objekte,
• ker je potrditev sicer še veljavne reference na vedno novem, vsakokrat drugačnem obrazcu preveč zamudno in včasih nemogoče,
• ker reference podjetja in posameznika na obrazcih običajno niso jasno opredeljene in ne omogočajo vrednotenja ponudnika in ključnega osebja ločeno.

 

Predlog IZS:

 

Predlagamo

 

• podaljšanje obdobja veljavnosti pridobljenih referenc iz treh (3) na deset (10) let, za specifične objekte, ki se redko gradijo, pa celo na daljše obdobje. V povezavi s tem naj se po merilih za ocenjevanje ponudb predpiše progresivno točkovanje starosti referenc-novejše reference bi bile bolje vrednotene. Primeroma: referenca stara do 5 let – 10 točk, referenca stara od 5-10 let – 2 točki, referenca stara nad 10 let – 1 točka. Štejejo naj izključno reference iz skupin istega oddelka po enotni klasifikaciji dejavnosti (prvi dve številki) ali strožje (skupina, razred).
• da se kot pozitivne štejejo le reference, ki se nanašajo na izvedene objekte,
• da se uzakoni uporabo dveh enotnih referenčnih obrazcev (za podjetja, za pooblaščene inženirje) in hkrati uvede vpogled v bazo referenc, ki smo jih pripravljeni vzpostaviti in voditi na Inženirski zbornici Slovenije.

 

DRUGO

 

Izboljšanje razmer na področju javnih naročil vidimo tudi v:

 

• pripravi in uveljavitvi pravilnika ali smernice za javno naročanje inženirskih storitev, ki bi ga morala pripraviti stroka (IZS je pripravljena to nalogo prevzeti), ministrstvo za finance pa bi ga moralo samo revidirati,
• standardizaciji in obvezni uporabi standardnih popisov del v gradbeništvu (vključitev v ZGO),
• izvedbi izobraževanj za javne naročnike, z namenom dviga zavedanja javnih naročnikov o pomenu javnega naročanja, znanj o predmetu javnega naročanja in pripravi razpisne dokumentacije ter izobraževanj ponudnikov o sistemu in pravilih javnega naročanja.

 

Ugotovitve analize in predloge smo 25. septembra 2013 predstavili v Državnem svetu republike Slovenije na posvetu o problematiki javnih naročil, na kateri so sodelovali tudi Državna revizijska komisija, Računsko sodišče RS, Obrtno podjetniška zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije in Direktorat za javno naročanje Ministrstva za finance.

 

 

POBUDA ČLANOV ZA VODENJE REFERENC V IMENIKU IZS

 

Člani ste na zbornico naslovili pobudo, da bi zbornica izdala dva obrazca: enotno referenčno potrdilo za podjetje in za pooblaščenega inženirja in za tiste inženirje in podjetja, ki bi to želeli, pričela voditi seznam potrjenih referenc. V tako vzpostavljen seznam referenc bi bilo mogoče brezplačno javno vpogledati (podobno kot upravni delavec pred izdajo gradbenega dovoljenja vpogleda v imenik pooblaščenih inženirjev, ki je javno objavljen na spletni strani zbornice). Pobudo, ki sta jo podprla tako upravni odbor IZS kot skupščina zbornice smo v službah preučili, jo razdelali in predstavili generalnemu direktorju Direktorata za javno naročanje Ministrstva za finance Sašu Matasu, saj ne želimo, da bi bil razširjen imenik IZS sam sebi namen. S konkretnimi pogovori na to temo naj bi po zagotovilu Ministrstva za finance nadaljevali v oktobru.