Priročniki Publikacije  

Trajnostna gradnja

 

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

Predsednik UO MSS

 

 

1. Zasnuj model osnovne stavbe v namen ocenitve njene rabe energije in stroškov. Osnovna stavba je lahke gradnje in mora biti od sončnega sevanja neodvisna (imeti mora enake prosojne površine na vseh straneh neba, ali mora predstavljati pri vnaprej določeni obliki računsko povprečje glede na vse štiri nebesne strani), pri čemer mora izpolniti zahteve glede energijske učinkovitosti postavljene v tehnični smernici in/ali standardu (TSG-1-004 za manjše stanovanjske stavbe, za vse ostale primere zaradi pomanjkanja meril glede dovoljene rabe energije priporočljivo globalni ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1).

 

2. V namen določitve občutljivosti osnovne stavbe na posamezne toplotne obremenitve izvedi parametrično analizo. V korakih izničuj posamezne toplotne obremenitve za postavljeni model osnovne stavbe, kot na primer toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi posamezni del njenega ovoja, dobitke s strani umetne razsvetljave, dobitke zaradi sončnega sevanja, dobitke zaradi raztrosa toplote pisarniške opreme, …

 

3. Ob upoštevanju rezultatov parametrične analize razvij predhodne arhitekturne rešitve za predlagano stavbo. Projektna skupina naj skozi izmenjavo mnenj izoblikuje mogoče arhitekturne rešitve, ki lahko vključujejo načine nižanja toplotnih obremenitev s strani umetne razsvetljave z vključevanjem naravne osvetlitve, ali vključevanja pasivnega sončnega ogrevanja za kritje ogrevalnih potreb.

 

4. Vstavi predhodne arhitekturne rešitve predlagane stavbe v računalniški model. Energijski vpliv in stroškovno učinkovitost posamezne predhodne arhitekturne rešitve ocenjuj ob primerjavi rabe energije med njimi samimi in z osnovno stavbo. Tiste rešitve, ki prinesejo najbolj ugodne rezultate, se naj vključijo v projekt.

 

5. Pripravi predhodne arhitekturne načrte, ki imajo osnovo v sprejetih odločitvah iz predhodne točke.

 

6. Opredeli sistem ogrevanja in hlajenja, ki pokrije predpostavljene toplotne obremenitve. Izbrani sistem naj bo skladen s stavbnim ovojem in naj izkorišča posebne klimatske lastnosti okolice v namen kar največje energijske učinkovitosti. Naprave in elementi sistema ogrevanja in hlajenja so praviloma precej manjši kot pri običajni stavbi.

 

7. Dokončaj projekt za izvedbo. Preveri, da posamezni načrti vsebujejo potrebne tehnične podrobnosti in so ustrezno natančni. S takšnim pristopom so dosegljiva energijska izboljšanja preko 50% v primerjavi z osnovno stavbo.

 

8. Pred vsako morebitno spremembo v fazi izvajanja ponovno poženi računalniško simulacijo. Preveri, da sprememba ne bo nasprotno učinkovala na energijsko učinkovitost stavbe. Zahtevaj, da se dela izvajajo za vsa posamezna dela po potrjenih delavniških risbah in ne zgolj na podlagi PZI.

 

9. Izvedi vsa potrebna preverjanja pravilnosti postavitve, delovanja in krmiljenja tehničnih sistemov, kot to zahteva 8. člen Evropske direktive o energijski učinkovitosti stavb. Stavba, kjer se bo izvajal zgolj gradbeni nadzor v obsegu zahtev ZGO, ne bo dosegla načrtovane in zastavljene energijske učinkovitosti!

 

10. Podrobno poduči obratovalno osebje in uporabnike. Obratovalno osebje mora razumeti pravilnost delovanja stavbe in njenih tehničnih sistemov v namen povečanja njene celovite učinkovitosti, v nasprotnem primeru bo stavba hitro izgubila svojo energijsko učinkovitost.

 

 

POJASNILO – OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV:

 

Računalniška simulacija: računalniški program, ki omogoča simulacijo delovanja stavbe in rabe energije njenih sistemov ter ima najmanj naslednje sposobnosti modeliranja:

 

a) 8760 ur na leto;

b) urnikov zasedenosti, delovanja razsvetljave, delovanja druge opreme, nastavitve temperatur in delovanja tehničnih sistemov; ločeno za vsak dan v tednu in praznike;

c) toplotnih učinkov mase stavbe;

d) najmanj 10 različnih toplotnih con, priporočljivo več kot 50;

e) moči in krivulj energijske učinkovitosti strojnih naprav pri delnih obremenitvah;

f) prostega hlajenja;

g) naravne osvetlitve.

 

Model osnovne stavbe: računalniški prikaz hipotetičnega modela stavbe, ki temelji na predlagani stavbi, teoretično pa ravno izpolnjuje (niti boljše, niti slabše) energijske zahteve predpisov. Računalniški prikaz služi kot osnova izračunu letne rabe energije osnovne stavbe. Neodvisnost rabe energije od sončnega sevanja se pri vnaprej določeni obliki doseže z obračanjem stavbe z 0o na 90o, 180o in 270o in izračunavanjem povprečne rabe energije. Za lažje razumevanje glej spodnjo sliko.

Pri izračunih se morebitno samo-senčenje površin zaradi ugodne oblike (n.pr. "L", ali "obroč") ne upošteva, upošteva pa se morebitno senčenje od sosednjih objektov!

 

Model predlagane stavbe: računalniški prikaz načrtovanega modela stavbe, ki najmanj dosega, večinoma pa presega energijske zahteve predpisov. Računalniški prikaz služi kot osnova izračunu letne rabe energije predlagane stavbe.

Energijsko izboljšanje: = 100 x (letna raba energije osnovne stavbe – letna raba energije predlagane stavbe) / letna raba energije osnovne stavbe.

 

*OPOMBA: Navodilo predstavlja prost prevod izvirnika "Ten-step Process for Low-energy Building Design", ki ga je pripravil NREL (National Renewable Energy Laboratory) pri DOE (U.S. Department Of Energy) z dopolnilom, ki se nanaša v koraku 1 na TSG-1-004.