Priročniki Publikacije  

Matej Korsič, univ.dipl.inž.geol.

Član UO MSRG

Glede na to, da je v državi občutiti močen padec števila javnih naroči v geotehnični stroki, prihaja na površje vse več očitkov in pritožb o korupcijsko obarvanih in nestrokovno pripravljenih javnih naročilih, ki se navezujejo na geotehnično področje. Tako se poraja več pomembnih vprašanj, ki jih moramo kot stroka odgovorno preučiti.

Na okrogli mizi, ki smo jo organizirali meseca novembra, je tekel pogovor o nekaj perečih problematikah:

• Izbira ponudnika na podlagi edinega merila – najnižja cena:

Tak sistem javnega naročanja zavira razvoj kakovostnih ponudnikov, saj praksa kaže, da se storitve oddajajo pod lastno ceno. Zakonodaja o javnem naročanju ne vzpodbuja naročanja kakovostnih inženirskih storitev. Ponudba z neobičajno nizko ceno inženirske storitve vodi v sum o tem, ali bo ponudnik sposoben izvršiti storitev v kakovosti, kot jo določajo predpisi in stroka. 

• Reference:

Domače reference so zaradi odsotnosti investicij v Sloveniji v letih finančne in gospodarske krize skoraj usahnile. Pojavlja se, da ponudniki predložijo lažne reference, naročniki pa sprejemajo tudi reference za neizvedene objekte. Potrditev sicer še veljavne reference na vedno novem, vsakokrat drugačnem obrazcu, je preveč zamudno in včasih nemogoče. 

• Strokovnost:

V praksi se prevečkrat dogaja, da so za geotehnična dela pri razpisih zahtevani strokovnjaki iz drugih strok (gradbeniki, strojniki, geografi, itd). To je diskriminatorno do geotehnične stroke. Pri javnih naročilih bi moral strokovni izpit na IZS nekaj veljati, torej če je inženir opravil strokovni izpit po pravilih, ki jih določata geotehnična stroka in IZS, je to potrebno upoštevati. Pripravljavci razpisne dokumentacije tako pogosto ne upoštevajo dejstva, da so inženirji geotehnične stroke usposobljeni opravljati takšna dela in da so najbolj usposobljeni za opravljanje teh del.

• Standardi:

V Sloveniji smo z letom 2004 sprejeli Evropske standarde (Eurocode). Ti narekujejo tudi število preiskav, način izvedbe preiskav, itd.. Po slovenski zakonodaji standard ni obvezujoč, temveč podaja samo smernice, ki se jih včasih tako pripravljavci razpisne dokumentacije kakor ponudniki storitev ne držijo.

• Slaba razpisna dokumentacija:

Nestrokovno pripravljena razpisna dokumentacija vodi v probleme javnega naročanja. Dogaja se, da naročniki, ki nimajo ustreznega znanja, dobivajo namige od različnih podjetij, ki se kasneje tudi javljajo na razpise. Seveda v takih primerih objektivnost niti slučajno ni zagotovljena. Tako prihaja do preveč napačnih ali pa premalo razpisanih del. Končno, naročnik lahko javno naročilo npr. kot naročilo male vrednosti (<40.000,00 EUR) namesto javnega razpisa. S tem seveda kvaliteta ni niti najmanj zagotovljena, saj se dela za tako ceno po standardih ne da izvesti.

• Zdrava konkurenca

Pogosto se dogaja, da se državne inštitucije prijavljajo na javne razpise, kar je popolnoma nesprejemljivo ter skregano s tržno ekonomijo. Javne inštitucije (katerakoli ustanova, ki je v lasti Republike Slovenije) bi morale biti zadolžene za pomoč oziroma pripravo razpisne dokumenatcije.