Priročniki Publikacije  

Matjaž Grilc

Predsednik komisije za informiranje

Predstavnik IZS v skupini Odgovorno do prostora

Predstavnik IZS v delovnih skupinah MzIP za prenovo prostorske in gradbene zakonodaje

Dejstvo je, da sistem urejanja prostora in graditve objektov v Sloveniji že

vrsto let ne deluje dobro. Zaradi tega se na eni strani soočamo z dolgotrajnimi in nepredvidljivimi postopki pri pridobivanju dovoljenj za graditev objektov, ki predstavljajo velik riziko in strošek za investitorje. To je še posebej problematično v razmerah gospodarske krize, ko bi še kako potrebovali investicije, ki bi prinašale gospodarsko rast. Na drugi strani pa imamo opravka z velikim številom, na nedovoljen način zgrajenih objektov, predvsem nelegalnih in neskladnih gradenj. Dejansko sistem urejanja prostora izraža znižano sposobnost delovanja naše države, hkrati pa jo v mnogih primerih celo povzroča. Nedelovanje sistema zato močno ovira okrevanje gospodarstva in dodatno povzroča občutek neenakosti državljanov pred zakonom.

V zadnjem času nas je prevzemal (žal) lažni občutek, da se tokratna oblast, ki vodi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, tega problema zaveda in da želi področje graditve in urejanja prostora reševati celovito in sistemsko. V proces spreminjanja oz. pisanja nove prostorske in gradbene zakonodaje, je poleg strokovnjakov iz ministrstva in organov v sestavi, povabila tudi predstavnike stroke, lokalne samouprave in civilnih združenj. Kot aktivni udeleženci kreativnega procesa spreminjanja zakonodaje sta bili povabljeni tudi obe strokovni zbornici – IZS in ZAPS in združenje Odgovorno do Prostora. 

Ustanovljeno je bilo osem delovnih skupin, ki sistematično pokrivajo celoten spekter graditve in prostora, od prostorskega načrtovanja, zemljiške politike, prostorskega informacijskega sistema, dovoljevanja, inšpekcijskih postopkov, udeležencev v postopkih graditve in urejanja prostora, objektov in ureditev državnega pomena do področja gradbenih predpisov in gradbenih proizvodov. V vseh teh skupinah smo predstavniki IZS aktivno sodelovali in skupaj z ostalimi prispevali k oblikovanju kvalitetnih zakonskih rešitev. Konec januarja pa je, do tedaj zelo aktivno delo, žal zamrlo. Čakali smo nov predlog sprememb, ki bi ga moralo ministrstvo, na osnovi predlogov delovnih skupin pripraviti, a smo namesto tega dobili novo, veliko presenečenje. Predlog Zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki se parcialno loteva, sicer zelo perečega segmenta, črnih in neskladnih gradenj. 

Na IZS zelo nasprotujemo takšnemu parcialnemu reševanju posameznih problemov pri graditvi in urejanju prostora. Pa ne samo zato, ker se bo ta problematika reševala s posebnim zakonom, ampak predvsem zato, ker s celovito prenovo sistemske zakonodaje še nismo vzpostavili pogojev za takšno legalizacijo. Ukvarjanje zgolj z eno od oblik slabega delovanja sistema urejanja prostora ne more prinesti rezultata, še posebej ne v primeru, ko se ukvarjamo z legalizacijo posledic slabega delovanja celotnega sistema, kar seveda legalizacija črnih gradenj je. Dokler nam sistemske rešitve v graditvi ne bodo preprečevale nastanka novih črnih gradenj, do takrat po našem strokovnem mnenju ni pravi čas za sprejemanje takšnih parcialnih zakonov, ki so morda “politično” všečni in na kratek rok prinašajo aktualni oblasti in posledično državnemu proračunu profit, preprečujejo in rušijo pa dolgoročno in kvalitetno urejanje tega področja.

Žal pa predlog Zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami ni osamljen primer. Pred kratkim je šel v obravnavo tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), ki tudi zelo posega na področje urejanja prostora in omogoča gradnjo na trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe zemljišča. S takšnimi zakonskimi rešitvami, kakršno predstavlja tudi 3.e člen predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, ministrstva uveljavljajo ozke in posamezne interese skupin in resorjev ter pri tem zavestno kršijo načela celovitosti, transparentnosti in objektivnosti ter enakosti pred zakonom v postopkih prostorskega načrtovanja in uveljavljanja javnega interesa za skladno urejen prostor. Vse to je seveda posledica pomanjkanja medresorskega sodelovanja in ciljnega, skupnega reševanja te problematike. Na tem mestu je seveda potrebno omeniti morda še najbolj pereč problem – okoljsko zakonodajo, ki se (žal zopet parcialno) rešuje v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje in zdi se, da tudi v tem primeru brez vsakega medresorskega sodelovanja z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor.

Kadar govorimo o graditvi in prostoru, bi igro morali voditi na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor in to ob sodelovanju drugih zainteresiranih resorjev na nivoju države, lokalnih skupnosti, strokovnih in zainteresiranih civilnih združenj.

Je bilo torej povabilo za sodelovanje v delovnih skupinah Ministrstva za infrastrukturo in prostor sploh iskreno in poslano z resnim namenom poiskati kvalitetne sistemske rešitve, ali je bil to (še enkrat več) spretni manever aktualne politike?