Priročniki Publikacije  

Predstavljamo inženirje

Polona Okretič, univ.dipl.soc. in zgod.kult.

Svetovalka za informiranje in izobraževanje

Začenjamo z novo rubriko, ki smo jo poimenovali IZ ZGODOVINE. Ne bomo šli predaleč nazaj, četudi vemo, da se je že Leonardo Da Vinci preizkusil v inženirstvu in da so že tudi dobe pred tem poznale človeka, ki se mu morda takrat ni reklo inženir, vsekakor pa je šlo do 16. stoletja za človeka, imenovanega πhomo universalis“. Sicer pa vsa zgodovina, poleg bitk, velikih (malih) mož, …, pozna tudi inženirje, ki so s svojimi izumi in inovacijami prispevali k napredku sveta in človeštva. Začnimo torej v drugi polovici 19. stoletja. 

Prvega od člankov iz te rubrike namenjamo življenju in delu profesorja in dvornega svetnika, dr. Petra Kresnika, ki je bil slovenski gradbeni inženir in je bil v času svojega delovanja med vodilnimi hidrotehniki v Evropi, zaslužen za razvoj hidrotehniške stroke.

Rodil se je 25. junija 1850 v Vuzenici na Štajerskem. Kot 18-letni se je vpisal na študij gradbeništva na Visoki tehnični šoli v Gradcu, kjer je med leti 1872 in 1874 delal kot asistent na oddelku za gradnjo mostov. Po diplomi na Visoki šoli je leta 1876 poklicno pot, kot diplomirani inženir, začel v tovarni lokomotiv, a je njegovo pozornost pritegnila voda in z njo povezane vodne gradnje. Leta 1877 je po opravljenem strogem izpitu na Visoki tehnični šoli v Gradcu diplomiral kot inženir za gradnjo vodnih, cestnih in železniških objektov, čemur je sledilo izpopolnjevanje znanja na Visoki šoli za agrikulturo na Dunaju. Leta 1882 je doktoriral na Univerzi v Leipzigu, na eni najstarejših univerz v Evropi. Postal je zasebni docent na Visoki tehniški šoli na Dunaju in leta 1889 njen redni profesor.

Deset let (1883 - 1893) je bil svetovalec za gradnjo državnih železnic. V tem času se je kot profesor na Nemški visoki tehnični šoli v Brnu osredotočal na vodne gradnje. Od 1889 je kot redni profesor predaval na Visoki tehniški šoli na Dunaju in na Visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, od leta 1893 pa kot redni profesor za vodogradnjo in melioracijo na Nemški tehniški visoki šoli v Brnu, kjer je bil leta 1919 promoviran tudi v doktorja tehniških znanosti.

1894 je na Visoki tehniški šoli na Dunaju pridobil tudi t. i. venia docendi, dovoljenje za poučevanje na vseučiliščih in visokih šolah. V letih 1894 do 1897 je za Luegerjev Leksikon splošne tehnike* napisal mnogo člankov o podtalnici, o regulaciji rečnih korit, obal in profilov, o ureditvi in vzdrževanju rek tako, da bi bile primerne za plovbo, ter o gradnji kanalov, zapor in jezov, pisal pa je tudi o urejanju hudournikov.

Leta 1912 je prejel priznanje s podelitvijo naziva dvornega svetnika. Postal je tudi častni član občine Vuzenica. Umrl je 23. marca 1928 v Brnu na Češkem.

Velja poudariti, da dr. Peter Kresnik sodi v skupino tistih pomembnih inženirjev, ki so konec 19. stoletja postavljali temelje vodogradnje na znanstvene raziskave in spoznanja. Opozarjal je tudi na pomen nalog vodnega gospodarstva, saj je kot prvi uveljavljal melioracijo kot pomemben sestavni del vodogradnje in gospodarjenja z vodo.

Na znanstveni poti mu je kmalu postalo jasno, kako pomembni so na področju vodogradnje eksperimenti, zato je, s sicer zelo preprostimi napravami, izvajal dragocene poskuse o gibanju vode skozi tla. Na podlagi tega je izpeljal zelo uporabno formulo in znano je, da je bila prav zaradi njega Nemška visoka šola v Brnu prva, ki se je zavzemala za ustanovitev vodogradbenega laboratorija.

Plod njegovega znanstvenega (objava več kot 50 znanstvenih del velike znanstvene vrednosti in pomena) in strokovno znanstvenega dela so bili številni učenci, ki so njegovo znanje ponesli po vsem svetu. 

Pred dvajsetimi leti so mu prav v Vuzenici postavili spominsko ploščo na občinski hiši, postavitev pa je bila v domeni Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane. 

VIRI:

• Nagrobni govor
• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
• Google - * CESA projekt: Šest tehniških muzejev (Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke, Poljske in Slovaške) se je združilo v mrežo z namenom, da ponovno ovrednoti in predstavi ne le izume in odkritja, temveč tudi znanstvenike, ki niso bili tako znani, vendar so pomembno vplivali na današnji razvoj znanosti na področju fizike, kemije, biologije, matematike, montanistke, gradbeništva, avtomobilizma …)