POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Leonardo da Vinci – avtor prvega ohranjenega načrta urejanja voda na ozemlju Slovenije

Vodarstvo

 

dr. Uroš Krajnc, univ.dipl.inž.grad.

Član MSG

 

 


Poskus lokacije Leonardovega Goriškega jezera (S. Sitar- P. Svetik) [11]
Skica reke Vipave, Leonardo 1500 [8]

Leonardo Vinci je za gotovo eden največjih umov v zgodovini. V knjigi Leonardo za telebane je opisan kot umetnik, vojni in gradbeni inženir, znanstvenik, strojni inženir in iznajditelj, arhitekt in prostorski načrtovalec ter filozof in mislec [1].

 

Leonardovo zanimanje za vodo povezujejo z velikima poplavama reke Arno v Italiji v času njegovega otroštva. Leonardo je želel zbrati svoje obširno vodarsko znanje v knjigi z naslovom Teza o vodi s petnajstimi poglavju: o bistvu vode, morju, podzemnih rekah, površinskih rekah, naravi brezna, ovirah, produ, gladini vode, stvareh v vodi, urejanju rek, vodovodih, kanalih, strojih, ki jih poganja voda, naraščanju vode in uničenju, ki ga povzroča voda. Na žalost ni Leonardo te knjige nikoli dokončal [2].

 

Leonardo se je velik del življenja preživljal kot svetovalec za vojaške zadeve, v letih 1483 - 1499 v Milanu in 1502-1503 v Rimu. Krajše obdobje v začetku leta 1500 ga za vojaškega svetovalca najame Beneška republika. V drugi polovici 15. stoletja je za nas pomembno širjenje turške države na Balkan, pri čemer turške čete že od leta 1408 vpadajo na območje Slovenije, posebno intenzivni so ti vpadi v zadnjih desetletjih stoletja. Vzporedno se krepi turška vojna mornarica in ogroža Benetke tudi po morju. Turki bila lahko Beneško republiko že v 16. stoletju izrinili z območja Jadranskega morja, vendar je bil njihov primarni cilj Panonska nižina, ob Jadranskem morju pa Dalmacija [3], [4].

 

Zaradi odprte Furlanske nižine je Benečane skrbela možnost, da bi turška pehota in konjenica vdrla v Furlansko nižino in po kopnem obkolila Benetke. Turki so leta 1499 vpadli v Vipavsko dolino in Furlansko nižino. Leonardo je predlagal ukrepe tako proti turški mornarici (posebno opremljeni potapljači bi navrtali turške ladje) kot tudi proti turškim kopenskim silam tako, da bi potopili reki Sočo in Vipavo z izgradnjo pregrade. V dokumentu Codex Atlanticus, delu v dvanajstih zvezkih, ki vsebuje Leonardove zapiske in načrte iz obdobja 1478 do 1519, je ohranjeno njegovo poročilo za uradno komisijo. Teren je najverjetneje obiskal v začetku marca 1500 pred sejo komisije 13. marca. V Codexu je ohranjena njegova skica izdelana z rdečo kredo s terenskega ogleda, kjer je zabeležil "Ponte de Goritia" (most v Gorici) in "Alta Vilpagho" (Stara Vipava). Opis druge lokacije terenskega ogleda najdemo v njegovih kasnejših zapiskih, govori o transportu artiljerije, "ki naj bo izvedena tako, kot sem predlagal za Gradiško v Furlaniji" [5],[6],[7].

 

Njegovi zapiski: "Pazljivo sem raziskoval razmere ob reki Soči". Zabeležil je kote poplavnih voda. Pogovarjal se je z domačini, "od lokalnih prebivalcem sem se naučil da?…". Nekaj od svojih priporočil je udejanil pozneje, saj se ob francoskih gradnjah spominja, "naj bodo pragovi premični, kot sem jih načrtoval v Furlaniji" [5].

 

Zanimivo je, da je Leonardo načrtoval ukrep obrambnega jezera na ozemlju, ki je v tistem trenutku pripadalo zadnjemu goriškemu grofu Lenartu, ki pa je slabo skrbel za obrambo pred Turki. Umrl je 12. aprila 1500, njegovo grofijo je podedoval Habsburžan Maksimiljan I. Benetke so skušale v vojni med leti 1508 do 1521 osvojiti ozemlje goriške grofije, a brez uspeha [9].

 

Sandi Sitar je v svojem članku Leonardovo goriško jezero v Kroniki opisal, kako je vedenje o tem Leonardovem načrtu našlo pot v slovenski prostor preko arhitektov Maksa Fabianija in Marka Mušiča [10]. Skupaj s geodetom Petrom Svetlikom sta izdelala situacije treh možnih variant goriškega jezera: dve s pregrado na Soči takoj za pritokom Vipave, z višino pregrade 18 m oziroma 28 m ter širine 950 m in tretjo, na lokaciji na reki Vipavi pri vasi Vas, višine 15 m širine 80 m. Obrambo pred Turki bi okrepilo še topništvo iz Gorice in Gradiške [11].

 

Leonardov projekt ni bil izveden, njegove ideje je uporabil 250 let pozneje Maks Fabiani za del trase načrtovane plovne poti Dunaj - Jadran [8], [12].

 

 

VIRI:

1. Da Vinči za neupuiene, Jessica Teisch -Tracy Barr, Willey Publisshing, Mikro knjiga, 2000

2. Pregled izhodišč hidrologije od da Vincija do danes, Goltnik, R., 2013. Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

3.  http://natiosclavorum.blogspot.com/2010/01/kronologija-turskih-vpadov.html

4. Beneško-osmanski pomorski spopadi na Jadranu v 16. Stoletju, Klemen Pust,

5. Leonardo da Vinci, the Flights of the Mind, Charles Mind, Penguin Books, 2005.

6.  http://en.wikipedia.org/wiki/Codex_Atlanticus

7.   books.google.com.tr

 http://books.google.com.tr/books/about/The_Literary_Works_of_Leonardo_Da_Vinci.html?hl=sl&id=jUN66n1fyWcC&utm_source=gb-gplus-share

  The Literary Works of Leonardo Da Vinci

8. Fabiano architetto del Carso. Il canale di Vipacco, Marco Pozetto, Critica d´Arte, N.S., Firenze, 1976, A.XLI, n.150

9. Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Peter Štih, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana, 1997

10. Po tragovima Leonarda u dolini Vipave i Soče : pokušaj rekonstrukcije Leonardova prijedloga da se utvrde istočne mletačke granice, Marjan Mušič, Bulletin Zavoda za likovne umjetnosti Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, God.12 (1964), 1/2, str. 9-17

11. Leonardovo goriško jezero, Sandi Sitar, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37, 1989 str. 169-172

12. Andrej Hrausky osebna korespondenca