Priročniki Publikacije  

Javna naročila

 

 

Komisija IZS za javna naročila je v letošnjem letu pristopila k pridobivanju in pregledu podatkov o oddanih javnih naročilih inženirskih storitev, razpisanih v drugi polovici lanskega leta.

 

Projekt je bil neke vrste nadaljevanje projekta spremljanja in analize javnih naročil inženirskih storitev, ki je potekal od decembra 2012 do septembra 2013, katerega rezultati so bili, skupaj s pobudami IZS za rešitev problematike septembra 2013 predstavljeni Ministrstvu za finance in v Državnem svetu RS kot tudi objavljeni v 67. številki IZS.NOVO oktobra 2013.

 

Tokratni projekt sicer ni obsegal vsakodnevnega spremljanja javnih naročil, smo pa na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od javnih naročnikov pridobili zapisnike odpiranj in sklepe o izbiri za javna naročila inženirskih storitev. Tako kot v lanskem projektu smo se tudi letos osredotočili na projektiranje in nadzor.

 

Izračun je pokazal, da bi bile vse najnižje ponudbe, ki so jih slovenski javni naročniki sprejeli, v Avstriji izločene.

 

 

UGOTOVITVE

 

Pregledan je bil 101 zapisnik o odpiranju ponudb, od tega se je 27 zapisnikov nanašalo na naročila male vrednosti.

 

Pri obravnavi zapisnikov smo se osredotočili na to, da smo preverili, ali je ponudba za več kot 50% nižja od povprečne vrednosti vseh prispelih ponudb in/ali za več kot 20% nižja od naslednje uvrščene ponudbe.

 

Ugotovili smo, da:

1. sta bila oba kriterija hkrati izpolnjena v 8 primerih (8%),
2. je bila ponudba za več kot 50% nižja od povprečne vrednosti vseh prispelih ponudb v dodatnih 3 primerih (3%) in 
3. je bila ponudba za več kot 20% nižja od naslednje uvrščene ponudbe v dodatnih 22 primerih, t.j. (22%). 

 

Od osmih razpisov, pri katerih sta bila izpolnjena oba kriterija hkrati, je bilo naročilo oddano najnižjemu ponudniku pri petih javnih naročilih (62,5%). V enem primeru je bila ponudba izločena zaradi neustreznih referenc, v dveh primerih pa sta bili ponudbi nepopolni.

 

V 98% pregledanih javnih naročil je bilo naročilo oddano za najnižjo ceno.

 

Od vseh 101 ponudb je bila ocenjena vrednost objavljena ali naknadno posredovana le pri enajstih (11%) naročilih, samo pri dveh pa je bila podana investicijska vrednost (2%).

 

 

ZAKLJUČEK

 

Stanje se v letu dni od predstavitve prve analize ni spremenilo. Resda se je delež naročil pri katerih sta bila izpolnjena oba pogoja, zmanjšal z 26% na 8%, a javni naročniki navkljub temu še vedno ne prepoznavajo in izločajo neobičajno nizkih ponudb ter oddajajo naročila ponudnikom z najnižjo ceno. Poleg tega kakovost še vedno ni našla svojega mesta med javnimi naročniki.

 

Za vse primere, pri katerih je bila ponudba za več kot 50% nižja od povprečne vrednosti vseh prispelih ponudb in istočasno za več kot 20% nižja od naslednje uvrščene ponudbe smo izvedli postopek prepoznavanja in izločanja neobičajno nizkih ponudb, ki ga uporabljajo nekateri javni naročniki v Avstriji (t.i. Mediana). Izkazalo se je, da bi bile v vseh primerih najnižje ponudbe, ki so jih slovenski javni naročniki sprejeli, v Avstriji izločene.