Priročniki Publikacije  

V letošnjem letu bo vlada po normativnem programu, ki si ga je napisala sama, sprejela več kot 500 novih predpisov in sprememb obstoječih. Med njimi tudi precej takih, ki pomembno vplivajo na delo članov IZS. Naj tokrat omenim le dva: zakon o javnem naročanju in zakon o graditvi objektov. Poleg tega je vlada v začetku marca s sklepom potrdila 10. strateški projekt vlade, ki nosi naslov “Prenova reguliranih poklicev in dejavnosti”, in zanj zadolžila Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo.

Zakona pričakujemo na eni strani z zanimanjem in upanjem, da bosta končno prinesla prepotrebne spremembe v pravi smeri, na drugi z zaskrbljenostjo, da bosta prinesla le spremembe zaradi sprememb, brez pravih učinkov.

Verjetno se vam zdita “prava smer” in “pravi učinki” zelo demagoško. Kaj sploh je tisto “pravo”? Seveda ima vsak svoj “prav” in prav je tako. Je pa zadovoljivo ČE in pomembno DA več ljudi enako misli. Predvsem ko zastopamo ne le svoje interese in ko nagovarjamo oblast. Partnerji Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG), ki združujemo in zastopamo preko 8.500 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov in preko 8.500 pooblaščenih inženirjev in arhitektov, delujočih v širšem gradbenem sektorju, smo se poenotili in v programu dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva to zapisali. Sedaj vsak posamezno in združeni skupaj enotno nagovarjamo oblast.

Operativni načrt ZORG za leto 2015 vsebuje ključne aktivnosti, ki jih bomo partnerji izvedli sami in seznam tistih, za katere zahtevamo, da jih izvedejo državni organi. Zadnji dan v marcu se bomo o njih pogovorili z ministrom za infrastrukturo in vodilnimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter ministrstva za okolje in prostor.

Poglejmo, kaj je po našem prepričanju nujno potrebno storiti še letos, da se trend stanja v gradbeništvu dolgoročno obrne navzgor.

Država mora čim prej podpisati mednarodno konvencijo o preprečevanju socialnega dumpinga na trgu, da bo zagotovljena kakovost dela, ker le-te brez ustrezne cene ni, hkrati pa naj jedro zaposlenih v gradbenem sektorju predstavlja domača delovna sila.

Pri prenosu direktive o javnem naročanju v slovenski pravni red pričakujemo posnemanje praks sosednjih EU držav in obenem zaščito slovenskih interesov. Cilj države mora biti ureditev razmer na trgu inženirskih storitev in gradenj, pri čemer naj delo dobijo in na trgu obstanejo tisti z več in ne manj znanja. Hkrati s potrditvijo besedila novega zakona o javnem naročanju naj vlada sprejme predpis o vodenju investicij, financiranih iz javnih sredstev, v katerem določi tudi obvezna ravnanja javnih naročnikov, vezana na javno naročanje inženirskih storitev na področju graditve objektov in gradenj. Cilj predpisa je dvig kakovosti načrtovanja in gradnje javnih objektov, vključujoč ureditev trajnostnega (zelenega) javnega naročanja, in posledično znižanje stroškov v celotni življenjski dobi javnih objektov, za kar je med drugim potrebno naročanje najboljših in ne najcenejših rešitev.

V noveli ZGO, ki je v pripravi na Ministrstvu za okolje in prostor, se mora prenoviti pogoje za opravljanje reguliranih poklicev in z njimi povezanih inženirskih dejavnosti in gradnje, saj je trenutna regulacija premalo učinkovita. IZS nima zadostnih zakonskih pooblastil, da bi lahko zagotavljala kakovostne storitve svojih članov. Izboljšati je potrebno regulacijo poklica. Poleg tega je treba reguliran poklic povezati z opravljanjem dejavnosti, kot je to praksa v državah EU. Pri tem je treba jasno opredeliti odgovornost, jo koncentrirati in ne razprševati. Uvesti je potrebno stalen strokovni nadzor nad reguliranimi poklici, saj ga trenutno nihče ne izvaja.

Država naj sprejme srednjeročni načrt razvoja infrastrukture in na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ustanovi direktorat za gradbeništvo. Gradbena industrija je resda tudi izvozno usmerjena, a del gradbenega sektorja, ki se nanaša na izvajanje gradenj, je tipičen notranji trg (poslovni odnosi, denarni tok, javna naročila…). Država sama mora poskrbeti, da bo ta trg urejen, delovna mesta kakovostna, pogoji poslovanja podjetij stabilni.

Kriza je globoka. Investicij ni na vidiku, vsakovrstnih ponudnikov je preveč za trenuten obseg posla. Gospodarstvo potrebuje takojšnjo pomoč države, ne finančne, ampak sistemsko, sicer se bo samouničilo.

Le ob ustreznih spremembah predpisov namreč ne bomo več priča primerom, ko ponudniki iz obupa po pridobitvi posla na pogajanjih spustijo ceno za 70, tudi 80 odstotkov, (javni) naročniki pa tako znižano ponudbo brez omahovanja in nekritično sprejmejo.

Ob tem očitno ne pomislijo, da se kratkoročna “prednost” naročnika izniči v trenutku, ko mora ponudnik znižano ceno uravnotežiti na svoji strani. Zato bo ponudnik zmanjšal število osebja, ki dela na projektu, znižala se bo stopnja zanimanja za delo in zaupanja v delo ter stopnja za kakovostno delo nujno potrebnega angažiranega intelekta. Končni rezultat bo izdelek ali objekt dvomljive kakovosti.