Priročniki Publikacije  

• Odprti postopki, v katerih je treba razpisno dokumentacijo objaviti tudi v Uradnem listu EU trajajo od priprave zahtev za naročilo do oddaje naročila v povprečju 202 dni. Postopki pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) pa se v povprečju zaključijo v 55 dneh. Glede na roke iz zakonodaje EU je hitrost javnega naročanja mogoče izboljšati zlasti v fazi od odločitve o oddaji naročila do sklenitve pogodbe ter z uvedbo elektronskega javnega naročanja.
• Raven transparentnosti pri slovenskih javnih naročilih je v primerjavi z drugimi državami članicami EU nadpovprečna.
• Javna naročila so običajno oblikovana v manjše celote - sklope, zaradi česar so ob ustrezni transparentnosti dostopnejša ponudnikom ter omogočajo učinkovitejše uresničevanje načel konkurenčnosti in gospodarnosti javnega naročanja.
• Penetracija tujih ponudnikov na slovenski trg javnih naročil je kljub nizkim mejnim vrednostim za objave dokaj majhna, kar gre pripisati veliki fragmentaciji javnih naročil. V Sloveniji je pravila javnega naročanja zavezano upoštevati približno 3000 subjektov, zaradi obsega in vrednosti pa naročila pogosto niso zanimiva za tuje ponudnike. V letu 2014 je bilo po vrednosti 6 % javnih naročil oddanih ponudnikom iz drugih držav članic EU in 1 % ponudnikom iz tretjih držav.
• Naročniki večino naročil oddajo ponudnikom z domačim kapitalom (več kot 80 %), ponudnikom s tujim kapitalom, registriranim v Republiki Sloveniji pa 5,58 %.
• Uspeh malih in srednjih podjetij je v primerjavi z drugimi državami članicami EU nadpovprečen. Glede na ugotovitve Evropske komisije prejmejo mala in srednja podjetja v Sloveniji v izvedbo 36 % javnih naročil (povprečje EU je 29 %), konkurirajo pa pri 42 % javnih naročil (v EU pri 37 %). Hitreje prejmejo tudi plačila za izvedena javna naročila.
• Po mnenju nacionalnih nadzornih institucij in mednarodnih priporočil je treba na področju javnega naročanja sprejeti tudi ukrepe za izboljšanje integritete in zmanjšanje korupcijskih tveganj. Pozitivne učinke pa lahko prinese tudi primerna organizacija javnega naročanja, ki načeloma ni predmet zakonskega urejanja (npr. standardizacija predmetov javnega naročanja, povečanje skupnega javnega naročanja itd.).

 

Vabimo vas, da si preberete pripombe IZS na osnutek predloga ZJN-3, ki so v celoti objavljene na:  www.izs.si/zakonodaja/stalisca-izs/