Poglavitne rešitve ZJN-3 povzete po dokumentu MJU

Poenostavitve za naročnike:

Naročnik ima več možnosti pri dogovarjanju o pogojih izvedbe javnega naročila, kar bo omogočilo, da je javno naročilo bolje prilagojeno njegovim posebnim potrebam. Za samo izvedbo postopka so določeni krajši roki, ki omogočajo več prožnosti za izvajanje hitrejših in bolj racionaliziranih postopkov naročanja.
Naročnik ima veliko več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, ki mu najbolj ustreza. Dostop do postopkov, ki zajemajo pogajanja, je znatno večji in prožnejši od dostopa, ki ga omogočajo trenutno veljavna pravila, tako da lahko naročniki učinkovito uporabijo te postopke povsod, kjer so potrebna pogajanja.
Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji. Naročnik mora vnaprej določiti minimalne zahteve, ki opredeljujejo vrsto javnega naročila in se med pogajanji ne smejo spreminjati. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, tako da so te popolnoma prilagojene konkretnim potrebam naročnika.
Konkurenčni dialog je enostavnejši in bolj praktičen. Uporabi se v primerih, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitev, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. V teh primerih bodo morda potrebna pogajanja, s katerimi se zagotovi, da blago ali storitve ustrezajo potrebam naročnika.
Novi postopek se imenuje partnerstvo za inovacije. Inovativna rešitev bo zanimiva prav zaradi svoje boljše kakovosti ali konkurenčnejše cene in bo pripomogla k optimizaciji izvajanja javnih storitev z vključitvijo novih procesov, tehnologij in materialov. Pri vseh postopkih bodo lahko naročniki upoštevali skupne stroške v življenjski dobi predmeta javnega naročila že pri ocenjevanju ponudb. Inovativne ponudbe bodo tako imele prednost, saj bodo upoštevane njihove dolgoročne koristi. Javna naročila se morajo v tem primeru oddati na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve.
Za sodelovanje v postopku bo zadoščalo, da ponudniki predložijo le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, finančnem statusu in sposobnosti. Gre za standardni obrazec - enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD). Le podjetje, ki bo v postopku izbrano, bo moralo predložiti vso dokumentacijo, s katero bo dokazalo, da izpolnjuje razpisne pogoje. Za naročnika to pomeni, da bo moral dokumentacijo preveriti le ob zaključku postopka in pred odločitvijo o oddaji naročila.

Poenostavitve za ponudnike:

Poenostavljeni postopki zmanjšujejo upravna bremena ponudnikov (dokazovanje z pred tem omenjeno izjavo ESPD).
Zahtevani letni promet ne sme biti več kot dvakrat višji od vrednosti naročila, to pa bo malim in srednjim podjetjem omogočalo lažji dostop do javnih naročil.
Poenostavitve z e-naročanjem:
Za še večje zmanjšanje obsega birokratskih postopkov v zvezi z javnimi naročili, bo vsa korespondenca potekala izključno z elektronskimi sredstvi (e-naročanje) in ne več po navadni pošti. Posledično se na spletu objavijo obvestila o javnem naročilu (e-obvestilo), vsa dokumentacija za spletni razpis (e-dostop do razpisne dokumentacije) in ponudbe se naročnikom v javnem sektorju oddajo elektronsko (e-oddaja). Od januarja 2017 bo obvezna elektronska oddaja ponudb (e-oddaja) za osrednje nabavne organe, od aprila 2018 pa bo obvezna elektronska oddaja ponudb (e-oddaja) za vse naročnike.
Za poenostavljene postopke javnega naročanje se uvaja tudi e-Certis, brezplačni spletni informacijski sistem za podjetja in naročnike. Cilj je olajšati izmenjavo potrdil in drugih listinskih dokazov, ki jih pogosto zahtevajo naročniki. Vsebuje različne dokumente potrebne za javni razpis, in potrdila, ki se najbolj pogosto zahtevajo v postopkih javnih naročil v EU. Predstavlja pomoč pri ugotavljanju vzajemno sprejemljivih ekvivalentov ter pomaga razumeti kateri podatki se zahtevajo oziroma jih je potrebno predložiti. Naročniki bi morali praviloma zahtevati vrste potrdil, navedene v sistemu e-Certis, da ne bi od samih podjetij zahtevali preveč potrdil.
Z novim osnutkom predloga zakona so poenostavljeni dinamični nabavni sistemi, elektronski sistemi, ki naročnikom omogočajo informacije o večjem številu morebitnih ponudnikov standardnih gradenj, blaga in storitev, katerih zmogljivosti so že bile preverjene. Podjetja lahko sedaj enostavno in kadar koli v obdobju veljavnosti dinamičnega sistema vstopijo v sistem.
Za postopek uporabe elektronske dražbe se uporabljajo enaka pravila kot v prejšnjem zakonu. Elektronska dražba ni primerna za intelektualno izvedbo kot na primer projektiranje gradenj.
Kot orodje za javno naročanje je urejen tudi elektronski katalog, ki je na voljo naročnikom in podjetjem.

Zelena javna naročila:

Nova pravila omogočajo boljše vključevanje okoljskih vprašanj v postopke javnih naročil. Vsebujejo t.im. horizontalno klavzulo, ki se med drugim nanaša na okoljske zahteve, določbe glede uporabe okoljskih označb, možnosti za upoštevanje okoljskih dejavnikov v celotnem proizvodnem procesu in pristop k izračunu stroškov v življenjskem ciklu. Podjetja morajo pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati veljavne okoljske obveznosti, ki temeljijo na zakonodaji EU ter mednarodnem in nacionalnem pravu. Podjetje, ki ne spoštuje okoljskih obveznosti, se lahko izključi iz postopka javnega naročila. Kolikor ima ponudba v zvezi z gradnjami, blagom in storitvami neobičajno nizko ceno, ker ne izpolnjuje okoljskih obveznosti, jo je treba zavrniti.
Nova pravila spodbujajo pristop k izračunu stroškov v življenjski dobi. Pojem vključuje notranje stroške in stroške povezane z okoljskimi dejavniki. Notranji stroški zajemajo stroške za raziskave in razvoj, proizvodnjo, prevoz, potrošnjo energije, vzdrževanje in stroške odstranitve na koncu življenjskega cikla. Zunanji učinki pa so lahko emisije toplogrednih plinov, onesnaženje zaradi pridobivanja surovin, ki se uporabljajo v proizvodu, ali ga povzroča sam proizvod oziroma njegova izdelava. Stroški, povezani z okoljskimi dejavniki, se lahko upoštevajo samo, če se lahko določi in preveri njihova denarna vrednost. Če za izračun stroškov v življenjski dobi ni na voljo skupne metode EU, se lahko taka metoda določi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Metoda mora biti splošna in nediskriminatorna, torej ne izključno namenjena posebnemu postopku javnega naročila ter objektivna, zahtevane podatke pa mora podjetje zagotoviti z razumnim prizadevanjem.

Socialni vidiki novih pravil:

Zajemajo socialno vključevanje in spoštovanje pravic, ki izhajajo iz veljavnega socialnega in delovnega prava EU, predpisov držav članic, kolektivnih pogodb in mednarodnega prava. Zato je potrebno zagotoviti uveljavitev obstoječih obveznosti pri gradnjah in opravljanju storitev. Podjetje, ki ne spoštuje ustreznih obveznosti, se lahko izloči iz postopka javnega naročanja, izključiti pa je potrebno tudi vsako neobičajno nizko ponudbo, če se izkaže, da ponudba ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega okoljskega, socialnega in delovnega prava EU, predpisov države članice, kolektivnih pogodb in mednarodnega prava. S tem se vzpostavlja nov instrument boja proti “socialnemu dampingu”.
Med drugim je obvezna izključitev tudi v primeru, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če ni predložil obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja.

Razlogi za izključitev:

Razlogov za izključitev ponudnika iz postopka javnega naročanja je zdaj več. Poleg obsodbe zaradi goljufije in korupcije ter drugih kaznivih dejanj spadajo med razloge za izključitev tudi naslednji primeri:
kadar podjetje neupravičeno vpliva na izbirni postopek za dodelitev javnega naročila;
predložitev lažnih podatkov v okviru postopka za dodelitev javnega naročila, bodisi v zvezi z razlogi za izključitev ali poklicno, tehnično in finančno sposobnostjo ponudnika bodisi zaradi dejstva, da ponudnik zahtevanih dokazil sploh ni predložil. V primeru hujše kršitve poklicnih pravil se lahko omaje integriteta gospodarskega subjekta in mu zato ni primerno oddati javnega naročila, ne glede na to, ali ima gospodarski subjekt sicer tehnične in ekonomske zmogljivosti za izvedbo javnega naročila;
poslovna ravnanja, ki izkrivljajo konkurenco.

Sprememba pogojev:

že objavljenega naročila brez novega javnega razpisa ni v skladu s pravili o javnem naročanju. Novi postopek javnega naročanja se zahteva v primeru bistvenih sprememb prvotnega javnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine.

Novega javnega razpisa ni potrebno objaviti, kadar gre za:

nebistvene spremembe oz. spremembe, ki ne spreminjajo finančne strukture naročila,
spremembe, ki so opredeljene v naročilu, ne glede na njegovo vrednost,
spremembe, ki so posledica nepredvidenih okoliščin ali se nanašajo na dodatne gradnje, blago ali storitve, ki jih zaradi tehničnih razlogov, zamenljivosti, interoperabilnosti ali stroškov, lahko dobavi samo prvotni, že izbrani ponudnik. V obeh primerih cena ne sme biti za več kot 30 % višja od prvotne ponudbe.