Priročniki Publikacije  

Matej Kovačič, univ.dipl.inž.geod.
Predsednik UO MSGeo

 

 

Na pobudo državnega svetnika in župana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada je bil v državnem svetu dne 30.3.2015 organiziran posvet z zgornjim naslovom. Problematika, ki je znana že daljše obdobje, dobiva v zadnjem času zelo velik odmev in je vse bolj izpostavljena. Kar nekaj novih dejstev je bistveno vplivalo k ponovni aktualizaciji te precej akutne problematike:

 

• Rok za ureditev stanja oz. uskladitev občinskih odlokov, ki ga je predpisal Zakon o cestah (ZCest-1) je potekel že pred tremi leti,
• Veliko število odločb Ustavnega sodišča RS, ki na predlog lastnikov zemljišč razveljavlja odloke o kategorizaciji občinskih cest, v zadnjem času brez odložnega učinka,
• Pozivi Ministrstva za infrastrukturo in Varuha človekovih pravic, v katerih je izpostavljena tudi sankcija, da se lahko občinski svet in župan predčasno razpusti oz. razreši, če ne izvrši odločb Ustavnega sodišča RS,
• Težave pri uvedbi davka na nepremičnine, ker bi morale biti površine parcel pod javnimi cestami izvzete iz obdavčitve,
• Različne tožbe lastnikov nepremičnin, težave občin pri investicijah … .

 

Državni svet RS je organiziral posvet z namenom, da se poskuša problematiko osvetliti iz različnih vidikov in podati realne predloge sprememb, ki bi omogočale občinam, da glede na finančne zmožnosti aktivno pristopijo k reševanju obravnavanega problema. S ciljem, da bodo lahko v doglednem roku vzpostavile zakonito in ustavno stanje. Z uvodnimi referati smo na posvetu sodelovali predstavniki MJI, varuhinje človekovih pravic, poslanec državnega zbora, podjetje Locus, predstavnik Evropskega pravnega centra, Kmetijsko gozdarske zbornice, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in jaz kot predstavnik sekcije geodetov pri IZS. Predstavitev je dosegljiva na naslovu (http://www.ds-rs.si/?q=novice/urejanje-problematike-kategorizacije-obcinskih-cest-ki-potekajo-prek-zasebnih-zemljisc).

V predstavitvi sem izpostavil, da je zemljiški kataster edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na nepremičninah z lokacijo v prostoru, umesti lastnino v prostor oz. prostor poveže z lastnikom. Tudi skozi razpravo je bilo jasno izraženo stališče, da je postopek evidentiranja cest v evidenci zemljiškega katastra prvi korak, ki ga ni mogoče zaobiti. Vendar pa bi bilo za določitev pristopa k rešitvi problema smotrno in racionalno, da se najprej naredi prvi korak in sicer izdela analizo obstoječega stanja na podlagi enotne metodologije.

Za namen predstavitve je bila narejena hitra analiza na podlagi vzorca in aproksimirana na celotno Slovenijo. Iz nje izhaja ugotovitev, da je več kot 23.000 kilometrov kategoriziranih občinskih cest katastrsko ali lastniško neurejenih. Problem v veliki meri izhaja iz preteklosti. V t.i. dobi “asfalta” in družbene lastnine, ko kljub temu, da je obstajala zakonska dolžnost investitorja, da uredi lastniška razmerja na infrastrukturi, to ni bila preveč pomembna kategorija. Problem se vleče tudi v novejše obdobje, v katerem je bilo veliko investicij in tudi rekonstrukcij cestnega omrežja brez gradbenega dovoljenja, ko so se dela v večini primerov izvajala po principu “dela v javno korist”. Različne podpisane pogodbe z lastniki nepremičnin so po zaključenih investicijah ostale v omarah občinskih služb in se niso prenesle v nepremičninske evidence.

Dejstvo, ki izhaja tudi iz referatov ostalih udeležencev, je, da je bilo v preteklosti na zakonodaji, povezani s postopki razlastitve, možnosti evidentiranja cestnega sveta, kljub nestrinjanju lastnikov narejeno kar precej in da bi bile smiselne dopolnitve in poenostavitve le na podlagi pozitivne prakse, ki je že implementirana v Zakonu o umeščanju objektov državnega pomena v prostor. Vendar pa je tudi, dejstvo, da je ta del zakonodaje namenjen predvsem tistim primerom, ko občine ne morejo z lastniki parcel doseči soglasja za ureditev stanja. Dejstvo pa je, da obstaja tudi ogromno primerov, kjer si lastniki želijo, da se stanje v evidencah uredi in uskladi z dejanskim posestnim stanjem. Za te primere smo predlagali, da bi bilo smiselno v okviru sprememb zakonodaje preučiti nove zakonske ureditve, ki bodo skladne z odločbami Ustavnega sodišča RS in bodo omogočale dokončne rešitve stanja v okviru geodetskih postopkov evidentiranja ceste (dopolnjen postopek izravnave meje, pogodbene komasacije, razmisliti o uvedbi postopka ekspropriacije ceste v določenih primerih). Neizpodbitno dejstvo je tudi, da je dosti bolj smotrno, da se k problemu pristopi sistematično, na podlagi sprejetega večletnega plana urejanja. Plan urejanja bi moral imeti osnovo v izdelani analizi urejenosti cestnega omrežja po enotni metodologiji, ki bi potem omogočala tudi spremljanje izvedbe.

Občine se v večini primerov zavedajo problematike in jo poskušajo reševati, vendar vsaka na svoj način in z različnim uspehom. Predvsem se srečujejo z nezadostnimi finančnimi sredstvi, ki bi jim omogočale izvedbo postopkov geodetske odmere in odkupov zemljišč. Podali smo predlog, da bi lahko bil eden od pomožnih sistematičnih virov za financiranje tudi komunalni prispevek (v obračunu komunalnega prispevka bi se upošteval tudi strošek urejanja cestnega omrežja) in del prihodkov, ki bi ga občine pridobile z uvedbo davka na nepremičnine. Izračunali smo, da v kolikor se strošek (geodetske odmere) razdeli plansko na več let, ta v povprečju ne predstavlja prevelike obremenitve za proračun občine.

Katastrska in lastniška ureditev občinskega cestnega omrežja je izziv, ki je zagotovo rešljiv v doglednem času, v kolikor bodo občine aktivno in sistematično pristopile k reševanju, država pa proaktivno opravila svojo vlogo pri pripravi učinkovitejše zakonodaje in pripravi metodologije pristopa in izvedbe. Ob izkazani pozitivni aktivnosti vseh deležnikov bodo zagotovo tudi lastniki nepremičnin izkazali večjo mero pripravljenosti k sodelovanju in reševanju spornih situacij, ne nazadnje je dejstvo, da urejene nepremičninske evidence prispevajo tudi k konkurenčnejšemu poslovnemu okolju.

Izvedba navedenih aktivnosti bi lahko pripomogla tudi k izboljšanju drastično slabega ekonomskega položaja geodetskih in drugih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi storitvami in zmanjšanju brezposelnosti geodetov.

 

Pripombe, opozorila in predlogi s posveta so bili poslani vladi RS. Podrobnosti na:
 www.ds-rs.si/?q=29-redna-seja-drzavnega-sveta-republike-slovenije-0

 

Pogost primer neurejenosti cestnega omrežja v nepremičninskih evidencah