Priročniki Publikacije  

Renata Gomboc, inž. mat., dipl.ekon. (VS)
Vodja službe IZS za javna pooblastila

 

 

 

Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in sveta, ki spreminja Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbo št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju preko informacijskega sistema za notranji trg (Uredba IMI), je dala pravno podlago za uvedbo:

 

·          Evropske poklicne izkaznice (EPC, European Professional Card), ki po definiciji predstavlja elektronsko potrdilo, ki bo dokazovalo, da strokovnjak izpolnjuje vse pogoje za začasno in občasno opravljanje storitev v državi članici gostiteljici,

·          Skupnega okvirja usposabljanja (CTF, Common Training Framework), ki po definiciji pomeni skupni sklop minimalne ravni znanja, veščin in kompetenc, potrebnih za opravljanje določenega poklica, ki si jih posameznik lahko pridobi bodisi v okviru veljavnega sistema izobraževanja na univerzah ali visokošolskih izobraževalnih ustanovah bodisi z različnimi programi poklicnega usposabljanja,

·          Obveznega stalnega strokovnega izobraževanja (CPD, Continuous Professional Development), za poklice na področjih s hitrimi tehnološkimi spremembami in znanstvenim napredkom.

 

EU želi z evropsko poklicno kartico in skupnim okvirjem usposabljanja na eni strani pospešiti začasno mobilnost in priznavanje poklicnih kvalifikacij v okviru sistema avtomatičnega priznavanja, ki velja za arhitekte, po drugi strani pa poenostaviti postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom članice EU v okviru splošnega postopka, ki velja za inženirje. S poenostavitvijo samega postopka priznavanja poklicnih kvalifikacij želi EU omogočiti posameznikom tudi čim hitrejše prehajanje s čim manj stroški. To bo koristilo tako strokovnjakom kot organom, pristojnim za izdajanje poklicnih kvalifikacij. Ne glede na koristi, ki jih prinaša evropska poklicna izkaznica in skupni okvir usposabljanja, bosta le ta uvedena samo za tiste poklice, za katere so bo uvedba izkazala kot primerna. Z obveznim stalnim strokovnim izobraževanjem pa želi EU doseči, da bodo strokovnjaki seznanjeni s tehnološkimi spremembami in znanstvenim napredkom, s čimer bodo dosežene večja varnost in učinkovitejše storitve.

Na ravni EU so že v lanskem letu pričeli z aktivnostmi za realizacijo možnosti, ki jih prinaša nova direktiva. Tako so med drugim, zaradi ocenjevanja in primerjave predpisov med državami EU glede opravljanja inženirskega poklica pozvali vse države članice EU, da pripravijo poročila o pogojih in potrebnosti reguliranega inženirskega poklica. Na osnovi teh poročil je bil pripravljen osnutek povzetka, ki je bil državam članicam predstavljen na sestanku septembra 2014 v Bruslju, na katerem so imele države članice možnost dodatne pojasnitve sistema in razlogov za potrebnost reguliranega inženirskega poklica. Po septembrskem sestanku z državami članicami naj bi Evropska komisija do konca leta 2014 izdala končno poročilo, a ga še do danes ni. So pa morale države članice do konca aprila letos pripraviti odziv s seznamom načrtovanih ukrepov in ga poslati v Bruselj. Naša država ga, po informacijah, pridobljenih na Ministrstvu za okolje in prostor, ni poslala.

Poleg tega je Evropska komisija pozvala zainteresirano javnost in še posebej reprezentativne poklicne organizacije na ravni unije kot tudi nacionalne poklicne organizacije, da se vključijo v pripravo akta, ki bo podrobneje urejal uvedbo evropske poklicne kartice. Evropski svet inženirskih zbornic (ECEC) se je odzval in uvedbo kartice podprl, a ob tem ponovno izrazil nestrinjanje s tem, da lahko formalno pridobljeno izobrazbo enakovredno nadomesti neformalno pridobljeno znanje. Zaradi podpore več inženirskih organizacij je Evropska komisija sprva nameravala do leta 2016 uvesti kartico tudi za inženirje. Ker pa so s strani nekaterih francoskih in nemških inženirskih organizacij spomladi leta 2014 prejeli stališča o nepotrebnosti EPC za inženirje, so predlog uvedbe kartice za inženirje prenesli v drugo fazo, ko bo Evropska komisija že razpolagala z izkušnjami o uvedbi kartice za poklice gorski vodnik, nepremičninski posrednik, medicinska sestra splošne nege, farmacevt in fizioterapevt. Predvideva se, da bo kartica za inženirje uvedena do januarja 2018.

Vzporedno z aktivnostmi Evropske komisije se je izvršni odbor ECEC spomladi 2014 odločil pričeti s primerjavo pogojev za pridobitev naziva pooblaščeni inženir v državah članicah ECEC, ICE in Kanade s ciljem priprave pobude za vzpostavitev reguliranega poklica “EU pooblaščeni inženir” in definiranja minimalnih pogojev zanj, s čimer bi povečali in olajšali mobilnost pooblaščenih inženirjev v EU. V okviru te naloge je bila na IZS za potrebe ECEC izdelana tudi primerjalna analiza reguliranega poklica pooblaščeni inženir v 27. državah članicah EU. Na podlagi navedenih analiz je izvršni odbor ECEC letos pristopil k pripravi predloga skupnega okvirja usposabljanja za pooblaščene inženirje, pri čemer se je odločil, da bodo v skupini okvir usposabljanja vključeni samo inženirji s sedmo stopnjo izobrazbe oz. diplomanti druge bolonjske stopnje.

ECEC v prvi fazi pripravlja standarde in pogoje, potrebne za uvedbo skupnega okvirja za usposabljanje pooblaščenih gradbenih inženirjev. V nadaljevanju pa bo pripravil standarde in pogoje tudi za inženirje drugih strok. V ta namen je ECEC ustanovil delovno skupino, v kateri bo interese Inženirske zbornice Slovenije zastopala članica upravnega odbora MSG, Mojca Ravnikar Turk.

Po uskladitvi in potrditvi dokumenta s strani generalne skupščine ECEC in pridobitvi podpore predlogu s strani evropskih ali nacionalnih inženirskih organizacij ali pooblaščenih organov iz najmanj tretjine držav članic EU, bo predlog poslan Evropski komisiji.

Inženirji, ki bodo zajeti v skupni okvir za usposabljanje pooblaščenih gradbenih inženirjev bodo hitreje in lažje pridobili priznanje poklicne kvalifikacije v drugi državi članici EU. Inženirji, ki ne bodo izpolnjevali navedenih pogojev, bodo morali slediti splošnemu postopku priznavanja poklicne kvalifikacije iz direktive, kot sedaj. Na ta način želimo vsaj nekaterim članom Inženirske zbornice Slovenije omogočiti lažji dostop do tujih trgov.

Kot pomembno določilo direktive ocenjujemo tudi uvedbo obveznega stalnega strokovnega izobraževanja, zato smo Ministrstvu za okolje in prostor podali pobudo, da se ga predpiše kot obveznega za pooblaščene inženirje. Menimo, da je stalno strokovno izobraževanje pooblaščenih inženirjev pomembno zaradi:

 

 

• hitrega tehnološkega razvoja (inovacij),
• novih materialov in metod v inženirstvu,
• mobilnosti inženirjev v Evropi,
• novih znanj in priložnosti za primerljive programe usposabljanj v Evropi,
• poklicnih kvalifikacij inženirjev,
• uspešnega vseživljenjskega učenja za dvig kulture kakovosti.

 

 

Ker se področje gradbeništva oziroma graditve zaradi nenehnih tehnoloških sprememb in znanstvenega napredka zelo hitro spreminja, je ključno, da pooblaščeni inženirji z ustreznim stalnim strokovnim izobraževanjem sledijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.

 

Argumente za uvedbo obveznega stalnega strokovnega izobraževanja vidimo v:

• zagotavljanju obstoječih znanj in razširitev znanj, potrebnih za zagotavljanje konkurenčnosti,
• dvigu nivoja znanja pooblaščenih inženirjev z namenom zagotavljanja varnosti, zdravja in kulture bivanja državljanov,
• vzdrževanju visokih profesionalnih standardov v celotnem poklicnem obdobju pooblaščenega inženirja
• zavarovanju javnega interesa z ohranjanjem, sledenjem, razširjanjem ter pridobivanjem novih znanj in usposobljenosti pooblaščenih inženirjev,
• ohranjanju konkurenčnosti slovenskega gradbeništva na svetovnem trgu, saj se konkurenčne prednosti na področju gradbeništva lahko pridobijo samo s stalnim strokovnim izobraževanjem, ki vodijo do napredka oz. novih naprednih tehnologij,
• hitrejšem priznavanju strokovnih in poklicnih kvalifikacij,
• povečanju zaposljivosti in mobilnosti pooblaščenih inženirjev in s tem zagotavljanje delovnih mest na nepredvidljivem globalnem trgu dela.