Priročniki Publikacije  

INTERNI OSNUTEK NOVEGA GRADBENEGA ZAKONA

 

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) intenzivno pripravlja tri nove zakone: Zakon o prostorskem načrtovanju, Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Po normativnem programu vlade naj bi jih le ta potrdila v začetku novembra, Državni zbor RS pa sprejel naslednjo pomlad, natančneje aprila. 

Priprava zakonov nekoliko zamuja. Pred tednom dni smo predstavniki IZS v delovnih skupinah MOP za pripravo zakonodaje prejeli interni osnutek novega gradbenega zakona in bili zaprošeni za pripombe. MOP je istočasno napovedal tudi predstavitev osnutka delovnim skupinam, a datuma še ni določil.

Komisija IZS za sistemske zakone je preko posameznikov že poleti sodelovala z MOP pri pripravi in testiranju določenih rešitev, sedaj pa pripravlja uradno stališče IZS do internega osnutka zakona.

Preostala dva zakona še nista pripravljena do te mere, da bi ju ministrstvo posredovalo predstavnikom širših delovnih skupin MOP. O dogajanju v zvezi s pripravo zakonov vas bomo sproti obveščali.

PONOVNA UVEDBA UPORABE TRI-PREKATNE PRETOČNE GREZNICE POMENI VELIK KORAK NAZAJ

 

Delovna skupina IZS za varstvo okolja je v juliju pripravila pripombe na predlog Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

Predlog uredbe je združil vsebino treh do sedaj veljavnih uredb (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) ter del Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

“To združitev delovna skupina načeloma pozdravlja predvsem zaradi lažjega razumevanja in večje preglednosti zakonodaje”, nam je povedala vodja delovne skupine mag. Bernardka Jurič in nadaljevala: “Ob tem pa smo Ministrstvo za okolje in prostor vseeno opozorili, da združevanje in spreminjanje uredb pomeni tudi potrebo po zelo natančni preučitvi in uskladitvi še dveh uredb in pravilnika, in sicer Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.” 

V pripombah, ki so bile poslane ministrstvu je delovna skupina poleg tega izrazila resen zadržek v zvezi s ponovnim uvajanjem uporabe tri-prekatne pretočne greznice, saj meni, da je to nedvomno zniževanje že nekaj let veljavnih standardov in tudi kršenje EU direktive (št. 91/271/GS). “S tem država tudi ne bo dosegla ciljev v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, ki smo si jih zastavili sami in jih je potrdila Evropska komisija. Ponovno uvajanje pretočnih greznic za nove objekte je nedvomno velik korak nazaj ne glede na vse pritiske za tako ureditev”, je zaključila Juričeva. 

 

Pripombe so objavljene na povezavi: www.izs.si/zakonodaja/stalisca-izs/.

IZENAČI NAJ SE POGOJE ZA PRIDOBIVANJE DOHODKOV IZ DELA ZA BREZPOSELNE IN UPOKOJENE POOBLAŠČENE INŽENIRJE 

 

Skupščina IZS je aprila 2015 sprejela odločitev, da se Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pošlje pobudo za izenačitev pogojev za pridobivanje dohodkov iz dela za brezposelne člane IZS z aktivnim statusom pooblaščenega inženirja, ki so prejemniki denarnega nadomestila, s pogoji “začasnega in občasnega dela” upokojenih članov IZS, z aktivnim statusom pooblaščenega inženirja, ki so prejemniki pokojnin. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pobudo zavrnilo s pojasnilom, da so bila določila Zakona o urejanju trga dela oblikovana v socialnem dialogu, ki je potekal v okviru sprejete reforme trga dela. Ministrstvo je v odgovoru zapisalo, da je bila dokončna ureditev začasnega in občasnega dela upokojencev v celoti usklajena s socialnimi partnerji in dodalo, da je osnutek zakona tudi za brezposelne predvideval možnost opravljanja takšnega dela, vendar so socialni partnerji to zavrnili. 

Kot v odgovoru na pobudo pojasnjuje ministrstvo, so bistveni razlogi za zavrnitev opravljanja začasnega in občasnega dela za brezposelne osebe večplastni. “Država si na trgu dela ne želi uveljavljati dodatnih prekarnih oblik dela, ki bi temeljile na sklenjenih pogodbah civilnega prava, na podlagi katerih izvajalci takšnih del nimajo nikakršnih pravic, ki jih delovna pravna zakonodaja zagotavlja delavcem v delovnem razmerju. Na takšni osnovi jim ni mogoče zagotoviti niti polnega obsega pravic iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Osnovni interes vsake brezposelne osebe bi morala biti zaposlitev in s tem vključitev v sistem vseh socialnih zavarovanj, s čimer si posameznik zagotovi vsaj minimalno stopnjo socialne varnosti. Prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko sicer pridobivajo dodatne dohodke iz dela na podlagi zakona zaradi izboljšanja njihovega materialnega položaja, vendar zakon omejuje njihovo višino do določenega zneska tudi zaradi preprečevanja pojava dodatne nelojalne konkurence na trgu dela. Če višina zneska ne bi bila omejena, bi osebe, prijavljene v evidenco brezposelnih oseb, v kombinaciji z uveljavljeno pravico do denarnega nadomestila, lahko zaslužile bistveno višje dohodke od tistih, ki jih dosegajo slabše plačani delavci v delovnem razmerju. Poleg tega bi brezposelne osebe za delodajalce predstavljale tudi cenejšo delovno silo v primerjavi z redno zaposlenimi delavci, kar bi povzročilo še višjo brezposelnost. Na drugi strani bi to delovalo izrazito destimulativno, če želimo imeti aktivne iskalce zaposlitve. Čim prejšnja delovna aktivacija brezposelnih je glavni cilj tako države kot brezposelnih oseb, saj zaposlitev posamezniku omogoča stopnjo socialne varnosti ter pravice iz vseh socialnih zavarovanj v polnem obsegu”, so nam pojasnili na ministrstvu in dodali, da zaradi tega in ker je bila reforma trga dela v celoti usklajena s socialnimi partnerji, ministrstvo oziroma vlada Republike Slovenije ne moreta enostransko posegati v vsebino zakona. 

V NOVEM ZPKEU NAJ SE JASNO UREDI PROBLEMATIKO POZNAVANJA ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA

 

Pripravo novega Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma poklicnih dejavnosti (ZPKEU) je Inženirska zbornica Slovenije izkoristila za posredovanje pobude za ureditev problematike poznavanja znanja slovenskega jezika. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo predlagali, da se v ZPKEU doda določilo, da pristojno ministrstvo oz. pristojni organ določi način in stopnjo preverjanja znanja slovenskega jezika in da se imetniku odločbe o priznavanju poklicne kvalifikacije, za katerega se ugotovi, da ne zna slovensko, prepove opravljanje reguliranega poklica, dokler ne pridobi ustreznega znanja slovenskega jezika. 

S pobudo želi zbornica urediti nedorečenost trenutno veljavne zakonodaje glede znanja slovenskega jezika tujega inženirja, ki želi delati v Sloveniji. “Dosedanji ZPKEU sicer določa, da mora kandidat, ki se mu prizna poklicno kvalifikacijo za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti v RS, za potrebe tega poklica znati slovensko, vendar pa zakon ne določa ne načina izvajanja tega določila, niti ne, kdo bedi nad izvršitvami tega določila. Posledica tega je, da kandidati, ki se jim je bila priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica oz. dejavnosti v RS, največkrat ne znajo slovensko”, je pojasni vodja službe IZS za javna pooblastila, Renata Gomboc. 

V odločbi o priznavanju poklicne kvalifikacije zbornica odgovorne projektante, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike sicer opozarja na določilo ZPKEU, da morajo za potrebe opravljanja reguliranega poklica znati slovensko, vendar pa zgolj opozorilo po prepričanju zbornice ne zagotavlja izpolnjevanja zakonskega določila o znanju jezika. Zato zbornica meni, da je potrebno dosedanje določilo zakona glede znanja slovenskega jezika dopolniti na način, da bo zagotovljeno njegovo izvajanje. 

In zakaj je znanje slovenščine tako pomembno za odgovorne projektante, odgovorne nadzornike in odgovorne vodje del? “Na IZS menimo, da neznanje slovenskega jezika lahko pomeni nerazumevanje ali nepravilno razumevanje kot tudi neupoštevanje naše veljavne zakonodaje pri izdelavi projektne dokumentacije in pri sami izgradnji objektov. Poleg tega je dobra komunikacija med vsemi udeleženci v postopku graditve ključnega pomena za kvalitetno izvedbo projekta, saj le kvalitetna izvedba projekta zagotavlja ustrezno varnost in zdravje ljudi ter uporabnost objektov”, na vprašanje odgovori Gombočeva.

Pred leti je zbornica že podala pobudo za ureditev problematike poznavanja slovenskega jezika v Zakonu o graditvi objektov, vendar do realizacije ni prišlo. Pomena znanja jezika države, v kateri želi posameznik opravljati regulirani poklic, se zavedata tudi Evropska parlament in Svet evropske unije, saj je v Direktivi 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij določilo, da morajo osebe, ki se jim priznavajo poklicne kvalifikacije znati jezike, potrebne za opravljanje poklica v članici gostiteljici. 

ZAPS POZVAL MOP K PREUDARKU O UPORABI STANDARDA SIST 9836 V SISTEMU PREDPISOV

 

Zaradi različnih tolmačenj vsebine Standarda SIST ISO 9836 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije zaprosila za tolmačenje ISO - International Organization for Standardization. Vprašali so jih, ali se neuporabni prostori prezračevalnih podstrešij obravnavajo kot etaža in površine teh prostorov upoštevajo pri izračunu bruto tlorisnih površin. S posredovanjem Slovenskega inštituta za standardizacijo so prejeli odgovor, da se takšni prostori ne upoštevajo kot etaža in da se njihove površine ne upoštevajo kot bruto tlorisne površine. 

S tem tolmačenjem so se obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter jih pozvali, da izdajo uradno tolmačenje, saj v slovenski upravni praksi ustvarja sedanje stanje pravno negotovost in povzroča veliko preglavic arhitektom, prostorskim načrtovalcem in projektantom ter posledično investitorjem. Ministrstvu so predlagali dva ukrepa, kratkoročnega in srednjeročnega:

da kot “obvezno razlago” objavijo tolmačenje ISO in posredujejo navodilo upravnim enotam in drugim pravnim, upravnim in strokovnim službam,

da se v kontekstu sprememb sistemske zakonodaje ponovno preudari uporaba tega standarda v sistemu predpisov.

Da je standard, zaradi svoje zapletenosti in nedorečenosti neprimeren za namen uporabe, in to bi med ostalim, moralo biti na enotni metodologiji temelječe se povezovanje vsebin in postopkov, od prostorskega načrtovanja, projektiranja, evidentiranja, pa do fiskalnih obveznosti, dokazuje dejstvo, da je Geodetska uprava RS v Pravilniku o vpisih v kataster stavb, s katerim vzpostavlja bazo podatkov za nepremičninski davek, odstopila od tega standarda. Upravičeno je torej vprašanje, kakšen je smisel izračunov indikatorjev površin in volumnov v skladu z metodologijo SIST ISO 9836, če se za evidentiranje in potrebe določitve dajatev uporablja druga metodologija? Podvajanje predpisov povzroča pravno negotovost in gospodarsko škodo, zaradi česar je treba definicije in metodologijo izračunov poenotiti. 

IZENAČI NAJ SE POGOJE ZA PRIDOBIVANJE DOHODKOV IZ DELA ZA BREZPOSELNE IN UPOKOJENE POOBLAŠČENE INŽENIRJE

 

Skupščina IZS je aprila 2015 sprejela odločitev, da se Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pošlje pobudo za izenačitev pogojev za pridobivanje dohodkov iz dela za brezposelne člane IZS z aktivnim statusom pooblaščenega inženirja, ki so prejemniki denarnega nadomestila, s pogoji “začasnega in občasnega dela” upokojenih članov IZS, z aktivnim statusom pooblaščenega inženirja, ki so prejemniki pokojnin. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pobudo zavrnilo s pojasnilom, da so bila določila Zakona o urejanju trga dela oblikovana v socialnem dialogu, ki je potekal v okviru sprejete reforme trga dela. Ministrstvo je v odgovoru zapisalo, da je bila dokončna ureditev začasnega in občasnega dela upokojencev v celoti usklajena s socialnimi partnerji in dodalo, da je osnutek zakona tudi za brezposelne predvideval možnost opravljanja takšnega dela, vendar so socialni partnerji to zavrnili. 

Kot v odgovoru na pobudo pojasnjuje ministrstvo, so bistveni razlogi za zavrnitev opravljanja začasnega in občasnega dela za brezposelne osebe večplastni. “Država si na trgu dela ne želi uveljavljati dodatnih prekarnih oblik dela, ki bi temeljile na sklenjenih pogodbah civilnega prava, na podlagi katerih izvajalci takšnih del nimajo nikakršnih pravic, ki jih delovna pravna zakonodaja zagotavlja delavcem v delovnem razmerju. Na takšni osnovi jim ni mogoče zagotoviti niti polnega obsega pravic iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Osnovni interes vsake brezposelne osebe bi morala biti zaposlitev in s tem vključitev v sistem vseh socialnih zavarovanj, s čimer si posameznik zagotovi vsaj minimalno stopnjo socialne varnosti. Prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko sicer pridobivajo dodatne dohodke iz dela na podlagi zakona zaradi izboljšanja njihovega materialnega položaja, vendar zakon omejuje njihovo višino do določenega zneska tudi zaradi preprečevanja pojava dodatne nelojalne konkurence na trgu dela. Če višina zneska ne bi bila omejena, bi osebe, prijavljene v evidenco brezposelnih oseb, v kombinaciji z uveljavljeno pravico do denarnega nadomestila, lahko zaslužile bistveno višje dohodke od tistih, ki jih dosegajo slabše plačani delavci v delovnem razmerju. Poleg tega bi brezposelne osebe za delodajalce predstavljale tudi cenejšo delovno silo v primerjavi z redno zaposlenimi delavci, kar bi povzročilo še višjo brezposelnost. Na drugi strani bi to delovalo izrazito destimulativno, če želimo imeti aktivne iskalce zaposlitve. Čim prejšnja delovna aktivacija brezposelnih je glavni cilj tako države kot brezposelnih oseb, saj zaposlitev posamezniku omogoča stopnjo socialne varnosti ter pravice iz vseh socialnih zavarovanj v polnem obsegu”, so nam pojasnili na ministrstvu in dodali, da zaradi tega in ker je bila reforma trga dela v celoti usklajena s socialnimi partnerji, ministrstvo oziroma Vlada Republike Slovenije ne moreta enostransko posegati v vsebino zakona.