Priročniki Publikacije  

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.
Predsednik upravnega odbora Matične sekcije strojnih inženirjev 

“Želim reformirati in reorganizirati evropsko energetsko politiko v novo Evropsko energetsko skupnost,” je sporočil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na Svetu Evrope marca letos. Pod akcijsko točko deset je izpostavil, da stavbe predstavljajo ogromen potencial energijske učinkovitosti. Energijska prenova stavb in polna uporaba trajnostnega ogrevanja in hlajenja bo zmanjšala račune za uvoženo energijo, okrepila energetsko varnost in znižala stroške gospodinjstvom in poslovnim subjektom.

 

Strateški dokumenti v energetskem sektorju zahtevajo strmo zmanjšanje porabe energije in razogljičenje na srednji in dolgi rok. Ogrevanje in hlajenje predstavljata približno polovico porabljene energije v EU. 84 odstotkov te energije se še vedno proizvaja iz fosilnih goriv, le okoli 16 odstotkov iz obnovljivih virov energije. Zato je prispevek energetskega sektorja ključnega pomena za doseganje ciljev EU na področju razogljičenja, zmanjševanja potreb, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti, kar je Evropska komisija napovedala tudi v Strategiji o ogrevanju in hlajenju.

Inštrumenti EU in vhodni podatki

 

Različni instrumenti EU, ki preko posebnih ukrepov urejajo ali vplivajo na porabo ali proizvodnjo toplote, na področje ogrevanja in hlajenja pogosto vplivajo zgolj posredno. Še posebej je zapostavljeno področje hlajenja. Glavni instrument predstavlja Direktiva o energetski učinkovitosti (EED), ki od držav članic zahteva, da izvedejo celovito oceno in analizo stroškov ter koristi za visoko učinkovito soproizvodnjo ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje. Direktiva o energijski učinkovitosti stavb (EPBD)zahteva energijsko učinkovitost, vključno z zmanjšanjem potrebe po ogrevalni in hladilni energiji. Okvir okoljsko primernega oblikovanja in označevanja energijske učinkovitosti izdelkov zajema tudi naprave in opremo za ogrevanje in hlajenje. Direktiva o obnovljivih virih energije kot instrument tega cilja vključuje spodbujanje neposredne uporabe obnovljivih virov energije v stavbah ali uporabo obnovljivih virov energije v daljinskih sistemih ogrevanja in hlajenja. Sistem EU za trgovanje z emisijami je vzpostavil linearno zmanjševanje emisijske kapice pri elektrarnah in v industrijskih sektorjih.

Vendar so vsi ti instrumenti po obsegu precej omejeni pri opredeljevanju in obravnavi vloge sektorja ogrevanja in hlajenja. Strategija o ogrevanju in hlajenju bo obveščala in prispevala vhodne podatke pri pregledovanju nekaterih instrumentov EU, načrtovanih za naslednje leto, zlasti direktiv o energetski učinkovitosti, energijski učinkovitosti stavb in obnovljivih virih energije.

Zaradi strateških ciljev EU, da postane pri obnovljivih virih energije vodilna na svetu in da postavi načelo “najprej energijska učinkovitost“ v središče svoje energetske politike, je nujno v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sektor ogrevanja in hlajenja glede na svojo velikost in pomembnost v gospodarstvu EU.

Potrebne spremembe v tem sektorju

 

EU doslej ni celostno obravnavala sektorja ogrevanja in hlajenja, zato ni dovolj dobro razumljen. Ker toplotne in hladilne energije ni mogoče gospodarno dovajati na oddaljena mesta, toploto in hlad proizvajamo lokalno. Trgi so lokalni in odvisni od različnih tehnologij in gospodarskih dejavnikov, ki prodajajo toploto in hlad kot blago ali storitve, te pa so pogosto v paketu še z drugimi storitvami.

Strategija o ogrevanju in hlajenju bo ocenila obseg potrebnih sprememb v tem sektorju do let 2030 in 2050 ter prepoznala sinergije, ki bodo lahko razširile potenciale na področju energijske učinkovitosti in zmanjšanja emisij ogljika ob sočasnem zmanjšanju stroškov izvajanja sprememb. Nova strategija se bo ob upoštevanju teh predpostavk osredotočila na ugotavljanje različnih možnosti na trgu ogrevanja in hlajenja, vključno s:

krepitvijo sinergije med ukrepi za varčevanje z energijo na ravni stavbe in okraja z namenom večje dostopnosti do energijsko učinkovite ter stroškovno ugodne oskrbe iz obnovljivih virov in z nizkimi emisijami ogljika;

povezovanjem ogrevanja in hlajenja s sistemi elektroenergetike, s ciljem večje optimizacije, učinkovitosti in vključevanja obnovljivih virov energije preko sistemov, kot so odzivnost na dejansko potrebo, shranjevanje toplote in pametna električna in toplotna omrežja;

povezovanjem stavb z viri odpadne industrijske toplote;

stroškovno učinkovitim uravnoteženjem energijske učinkovitosti na kraju samem in drugje z ukrepi uporabe obnovljivih virov, tako v stavbah kot industriji;

integriranim načrtovanjem in umeščanjem v prostor s strani držav članic in občin;

boljšim usklajevanjem med nacionalnimi organi, podjetji in potrošniki;

olajševanjem širšega uvajanja obstoječih tehnologij, kot so preglednost informacij, dostopnost do strokovnega svetovanja, usposabljanja monterjev ter izmenjava najboljših praks;

olajšanjem sodelovanja in podpiranja industrije ogrevanja in hlajenja z delitvijo najboljših praks, raziskav, razvoja in predstavitvenih dejavnosti;

dodatnim izboljšanjem uporabe sredstev EU in javnih sredstev za naložbe v stavbe, industrijo in energetsko infrastrukturo.

Usmeritve politiki

 

Strategija o ogrevanju in hlajenju ne bo predlagala konkretnih ukrepov in ciljev. Njen cilj bo navajanje možnih usmeritev politiki in elementov za prihodnje pobude z vključevanjem vseh zainteresiranih strani v javna posvetovanja, na katerih bi izostrili cilje energetske politike. 

 

Opozorilo IZS: Neustrezno predpisovanje izdelave elaboratov učinkovite rabe energije

Upoštevajoč vlogo IZS pri graditvi stavb in rabi energije za ogrevanje in hlajenje stavb smo pristojne na obeh ministrstvih, Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za okolje in prostor, že večkrat opozorili na sedanje neustrezno predpisovanje izdelave elaboratov učinkovite rabe energije kar skozi elaborat gradbene fizike (PURES 2010). Tudi uporaba nevalidirane komercialne programske opreme v ta namen je strokovno nesprejemljiva. Energijska učinkovitost stavb se namreč začne v fazi načrtovanja z izračunom toplotnih obremenitev stavbe, za kar projektant med drugim potrebuje tudi letne projektne pogoje. Te smo v Matični sekciji strojnih inženirjev pripravili skupaj z delnim prevodom ASHRAE Standard 90.1-2013, objavljeni so na spletni strani IZS.

 

Na podlagi teh dokumentov projektant izbere sisteme in velikosti posamezne opreme, ti pa kot porabniki energije s takšnim ali drugačnim odzivanjem na skozi leto nastopajoče spremembe šele predstavljajo nujen element za ustrezen izračun potrebne energije za ogrevanje in hlajenje ter ocenjevanje energijske učinkovitosti.