Priročniki Publikacije  

mag. Tomaž Černe, univ. dipl. inž. geod.
Član projektne skupine za prostor

 

Podatki državne geodetske službe niso vedno uporabni za potrebe izdelave projektne dokumentacije in odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja. Zato potrebujemo geodetski načrt, na podlagi katerega se določi tudi gradbena parcela, ki se evidentira v zemljiškem katastru.

 

 

 

Pomen in vloga geodetskega načrta

 

Geodetska uprava v okviru nalog državne geodetske službe vodi množico zbirk geodetskih podatkov. Za te podatke pogosto obstaja domneva, da so uporabni tudi pri projektiranju objekta in odločanju o gradbenem dovoljenju. Iz opisov prostorskih podatkov na spletnih straneh e-prostora (nastanek in namen, ažurnost, natančnost) in iz praktičnih izkušenj vemo, da temu ni tako. Podatki državne geodetske službe so sicer v določenih primerih uporabni do določene faze projektiranja in odločanja, a nikakor ne za potrebe izdelave projektne dokumentacije in odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja. Določene podatke bi sicer lahko vodile tudi lokalne geodetske službe, ki pa niso vzpostavljene.

Zato se za potrebe projektiranja in v procesu odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja uporablja geodetski načrt. Ta je sicer formalno predpisan in standardiziran v Pravilniku o geodetskem načrtu (UL RS, št. 40/2004). Za pripravo projektne dokumentacije se je izdeloval in uporabljal že od nekdaj, resda pod različnimi imeni. Včasih so geodetske načrte izdelovale občinske geodetske uprave in geodetske delovne organizacije, a jih je pred uporabo vedno potrdila občinska geodetska uprava.

 

Geodetski načrt za potrebe projektiranja objektov danes lahko izdela le geodetsko podjetje, njegovo ustreznost pa potrdi odgovorni geodet s certifikatom. Njegova glavna naloga je ugotoviti natančnost in usklajenost podatkov, ki so prikazani na geodetskem načrtu. Brez dobrega poznavanja georeferenčnih osnov je nemogoče kombinirati koordinate, pridobljene z različnimi metodami in tehnikami oziroma iz različnih virov. Zato je uporaba koordinat, kadar je zahtevana ustrezna natančnost, brez sodelovanja geodetskega strokovnjaka problematična. 

Na področju zemljiškega katastra so še vedno v uporabi podatki o mejah parcel, ki so bili določeni s tehnologijo iz začetka 19. stoletja. Na podlagi vseh podatkov iz arhivskih elaboratov zemljiškega katastra je vedno možno z dokaj veliko stopnjo zanesljivosti in natančnosti uporabljati obstoječe podatke. Kakovost podatkov pa ne omogoča neposredne uporabe podatkov, brez predhodne obdelave oziroma interpretacije podatkov s strani geodetskega strokovnjaka.

Natančnost in uporabnost podatkov se opiše v certifikatu geodetskega načrta in s tem definira tudi uporabnost geodetskega načrta glede na namen. Pri tem pogosto prihaja do težav pri prikazu podatkov o mejah parcel, saj le te pogosto kljub izvedbi vseh možnih postopkov izboljšav niso določene v ustrezni natančnosti glede na namen in situacijo. O tem mora geodetsko podjetje projektanta opozoriti in v certifikatu tudi pisno priporočiti ureditev mej. Prav z namenom prikaza vseh podatkov, ki so glede na namen potrebni, se geodetski načrti istega območja lahko med seboj tako po natančnosti kot tudi po vsebini lahko razlikujejo (kar bi moralo biti razvidno iz certifikatov).

Geodetski načrt je tako tudi verificiran metrični in v državnem koordinatnem sistemu izdelan prikaz dejanskega stanja terena in podatkov iz uradnih evidenc. Tak, ki je bil izdelan za namen projektiranja, je tudi edini verodostojen vir za vzpostavitev terena ali objekta v prvotno stanje. Neustrezen geodetski načrt oziroma neupoštevanje njegove vsebine in uporabnosti, ki je navedena v certifikatu, ima lahko škodljive posledice.

Do uveljavitve novega Zakona o geodetski dejavnosti in Pravilnika o geodetskem načrtu, je bil zato zajem podatkov za tehnične namene in izdelava geodetskega načrta zajeta v Uredbi o določitvi seznama del na področju geodetske dejavnosti, katerih izvedba vpliva ali bi lahko vplivala na varnost življenja ali zdravja ljudi. Iz vsega napisanega izhaja, da je geodetski načrt potreben in da je njegova izdelava lahko le geodetska storitev.

Geodetski načrt je potrebno in možno v nekaterih delih in tudi s pomočjo predpisov izboljšati, in sicer:

geodetski načrt umestiti nazaj v projektno dokumentacijo kot enega od njenih najpomembnejših delov,

zagotoviti sodelovanje geodeta in projektanta pri izdelavi, dopolnjevanju in tolmačenju geodetskega načrta in skozi celoten postopek projektiranja in dovoljevanja,

zagotoviti dosledno upoštevanje navedb o zanesljivosti in pozicijski natančnosti podatkov pri projektiranju in izdati obvezna navodila glede postopka vključitve podatkov zemljiškega katastra v geodetski načrt,

realizirati določila predpisov s področja prostora in v pravilnik o geodetskem načrtu vključiti obvezno vsebino geodetskega načrta za izdelavo in prikaz Občinskega prostorskega načrta in

 

povečati vlogo geodetskega načrta tako, da se preko geodetskega načrta za projektiranje preveri skladnost dejanskega stanja s stanjem v uradnih evidencah in s tem prepreči, da bi se gradnje izvajale na podlagi protipravnih oziroma nezakonitih stanj.

 

Gradbena parcela

 

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.

Kljub njeni uporabnosti v postopku prostorskega načrtovanja, v procesu zagotavljanja komunalne opremljenosti in določanja zemljiških dajatev, pa načrtovanje gradbene parcele v projektu za gradbeno dovoljenje ter evidentiranje gradbene parcele v zemljiškem katastru do danes iz nerazumljivih vzrokov ni bilo zagotovljeno. 16. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 2002), ki je določal samo to, da je potrebno zemljišča, na katerih stojijo objekti, evidentirati v zemljiškem katastru, brez podrobnejših definicij glede načrtovanja in načina evidentiranja gradbene parcele, ni bilo možno izvajati. Leta 2007 je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov pojem gradbene parcele iz zakona celo črtan. Razveljavljene so bile tudi določbe, povezane z določanjem gradbenih parcel.

Vsi, ki se ukvarjamo z urejanjem prostora in graditvijo objektov, menimo, da je velika napaka, ki Sloveniji povzroča veliko ekonomsko škodo, da gradbena parcela ni opredeljena z zakonom. Zato smo si enotni, da je treba področje načrtovanja in evidentiranja gradbenih parcel ponovno urediti in gradbeno parcelo kot eno od bistvenih lastnosti objekta procesno vključiti v postopek dovoljevanja, tako da se zagotovi njeno evidentiranje in ustrezno označevanje tudi v zemljiškem katastru. To dejstvo postavlja pred geodetsko dejavnost zahtevno nalogo, saj bo treba v procesu dovoljevanja pripraviti ustrezen geodetski načrt, ki bo podlaga za vris predvidene gradbene parcele, oboje skupaj pa podlaga za izdelavo elaborata za njeno evidentiranje. Takšen elaborat mora biti vložen geodetski upravi skupaj s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, zanj morajo biti pridobljena vsa potrebna soglasja (tudi občine), gradbena parcela pa mora biti evidentirana v zemljiškem katastru najkasneje pred začetkom gradnje objekta. Le tako je možno zagotoviti, da bo gradbena parcela, kot najbolj bistvena lastnost predvidene gradnje, ustrezno načrtovana in evidentirana in da bo pomenila vsaka sprememba gradbene parcele hkrati tudi spremembo gradbenega dovoljenja.