Priročniki Publikacije  

Ugotavljamo, da današnje geodetske evidence niso zadostne, da bi sledili ciljem urejenega prostora. V prihodnje bo potrebno veliko energije usmeriti v povezovanje procesov, akterjev in tudi evidenc, s katerimi bomo lahko bolje sledili tem ciljem. Zagotovo je potrebno več pozornosti nameniti sprotnemu nadzoru in predvsem preprečevanju črnih in neskladnih gradenj. Evidence lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo, ljudje pa jih moramo ustrezno uporabljati.

Evidenca posegov v prostor

 

Država vzpostavlja evidenco upravnih aktov, del katerih bodo tudi izdana gradbena dovoljenja, kar bo pozitivno vplivalo na seznanjenost vseh vključenih akterjev in javnosti s posegi v prostor.

Kakšen vpliv pa bodo imeli posegi v prostor, ki niso podvrženi izdaji gradbenega dovoljenja, recimo investicijsko vzdrževalna dela in podobno?

Tudi te posege, ki lahko imajo pomemben vpliv na okolico, bi morali evidentirati in vsaj osnovne podatke objaviti v prostorskem informacijskem sistemu. Takšna evidenca bi bila koristna za državo, ki bi imela pregled nad dogajanjem v prostoru in bi tako lahko pravočasno ukrepala. Evidenca bi pripomogla med drugim tudi k odpravi sive ekonomije predvsem na strani projektiranja in izvajanja gradbenih del. Na podlagi takšne evidence bi danes že vzpostavljene javne evidence lahko vodili bistveno bolj ažurno kot sicer. Prijava del za enostavne posege bi morala biti omogočena preko spleta, prav tako poizvedovanje in pregledovanje posegov.

Zakoličenje – začetek gradnje

 

Prenos projektiranih karakterističnih točk objekta v naravo imenujemo zakoličenje, ki predstavlja vez med načrtovanim stanjem in realnostjo. O zakoličenju se izdela elaborat, ki predstavlja tehnično poročilo zakoličenja, sestavni del elaborata je tudi zakoličbeni načrt (na njem so pomembna tudi zavarovanja zakoličenja). S tem naredimo prvi korak v materializaciji načrtovanega posega v prostor na terenu. Po zakoličenju bi bilo treba, da bi izvajalec zakoličenja v prostorski informacijski sistem posredoval osnovne podatke o zakoličenju. Smiselno bi bilo, da bi bil zakoličbeni načrt dostopen tudi javnosti, predvsem sosedom, ki bi lahko v nekaterih primerih odigrali tudi pomembno vlogo spontanega/ne-inšpekcijskega nadzora. Glavni namen evidentiranja načrta zakoličbe v evidenci bi bil, da bi se v čim večji meri preprečil nastanek neskladnih gradenj in morebitnih zapletov v nadaljnjih postopkih gradnje.

Spremljanje gradnje

 

Pri bolj zahtevnih gradnjah je sodelovanje geodeta pomembno tudi tekom gradnje, ko le ta izračunava količine materialov, podaja karakteristične kote iz projekta ter spremlja posedke in deformacije.

V javnem interesu je tako gradnja objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem kot varna gradnja. V kolikor se ta investira z javnimi sredstvi, je v javnem interesu tudi korektno spremljanje količin in vplivov na življenja in zdravje ljudi, kar se lahko zagotovi zgolj z geodetskimi meritvami tekom gradnje.

Projekt za vpis v uradne evidence

 

Gradnja z vsemi spremembami v prostoru se danes prepogosto konča brez ustreznega evidentiranja. To velja predvsem za posege, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja. Na tem področju bi morali uvesti striktno načelo potrebnega evidentiranja, ki bi ga moral zagotoviti investitor. Le na ta način lahko v prihodnje zagotovimo red v prostoru in kakovostne evidence.

Po končanem posegu v prostor je treba izvesti geodetsko izmero, s katero zajamemo podatke na terenu. Le ta je osnova za izdelavo izdelkov, kot so geodetski načrt novega stanja zemljišča ter projekt za vpis v uradne evidence, s katerim pripravimo vse spremembe, ki se evidentirajo v uradnih evidencah. Za primer posega z gradbenim dovoljenjem je ključna preveritev, ali je izveden poseg skladen s predvidenim posegom, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zato je smiselno, da se kot izdelek izdela tudi primerjava odstopanj zunanjih gabaritov objekta med projektom in dejansko izvedenim stanjem. To bi bila zelo dobra osnova tudi za proces pridobitve uporabnega dovoljenja.

V prihodnje bi bilo dobro razviti razmišljanje v smeri, da bi bil elaborat za vpis v uradne evidence enoten elaborat, ki bi bil sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja in bi vseboval predvsem lokacijski prikaz izvedenega posega v prostor in vse potrebne podatke za vpis novega objekta v javne evidence, kot prikazuje slika.