Priročniki Publikacije  

Trajnostna gradnja

 

S posveta o skoraj nič-energijskih stavbah

dr. Marjana Šijanec Zavrl, uni.dipl.inž.grad.

Gradbeni inštitut ZRMK, članica komisije za trajnostno gradnjo

 

 

Skoraj nič energijske stavbe so danes še nadstandard, po letu 2020/2018 pa bodo obvezne. Kako postopati v prehodnem obdobju, katere so primerne tehnologije za sNES in kaj vse bo treba v času do polne uveljavitve sNES še pripraviti na strani zakonodajalca, stroke ter proizvajalcev in dobaviteljev materialov in tehnologij?

 

Stroka je na omenjena vprašanja skušala odgovoriti v okviru strokovnega posveta "Skoraj nič-energijska stavba (sNES): Je AN sNES v Sloveniji moč uresničiti?", ki je potekal 13. oktobra, pri organizaciji pa so z Inženirsko zbornico sodelovali tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), Ministrstvo za infrastrukturo in Gradbeni inštitut ZRMK.

 

 

Akcijski na črt za sNES do 2020

 

Energetski zakon (EZ-1) je v 330.členu opredelil zahtevo, da "morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske". Izraz "skoraj nič-energijska stavba" po tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je ta energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov v bližini ali na kraju samem. Zakonska opredelitev sNES izhaja iz zahteve Direktive (2010/31/EU) o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), ki državam članicam nalaga sprejem zakonodaje, s katero bodo zagotovile, da so po 31. decembru 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Že po 31. decembru 2018 bodo morale biti nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske stavbe.

 

Vlada je 22. aprila sprejela Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN sNES). Gre za nacionalni strateški dokument, ki prinaša definicijo skoraj nič-energijske stavbe (sNES) in načrt za postopno povečanje števila le-teh že v letih pred njihovo obvezno uvedbo. Do konca leta 2020 je predvidena izgradnja 341.000 m2 novogradenj sNES v stanovanjskem sektorju in 200.000 m2 zgodnjih nestanovanjskih sNES novogradenj.

 

Zgodnje doseganje sNES lastnosti je predvideno tudi pri prenovi stavb in sicer se bo po tem akcijskem načrtu.

 

Akcijski načrt do konca leta 2018 predvideva doseganje lastnosti sNES pri prenovi 333.000 m2 nestanovanjskih stavb, skoraj polovica v javnem sektorju, do konca leta 2020 pa je predvidena tudi prenova 596.000 m2 stanovanjskih stavb. V podporo ambicioznemu načrtu predlaga tudi politike in inštrumente za spodbujanje zgodnje gradnje in prenove stavb po skoraj nič energijski merilih.

 

Poleg finančnih inštrumentov je za izvedbo tega akcijskega načrta pomembno izobraževanje in usposabljanje deležnikov v procesu graditve, razvoj ter večja dostopnost naprednih tehnologij v stavbah in demonstracijski projekti.

 

 

Vsebina posveta

 

Na posvetu je predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (MzI) mag. Erik Potočar poudaril, da akcijski načrt kot strateški dokument prinaša tehnično definicijo, ki sNES opredeljuje kot stavbe z mejno vrednostjo potreb po energiji za ogrevanje (največ 25 kW/m2a) ob hkratni omejitvi rabe primarne energije (odvisno od vrste stavbe in od tega, če gre za novogradnjo ali večjo prenovo) in z najmanj 50 odstotno pokritostjo energetskih potreb z obnovljivimi viri. Mag. Potočar je še poudaril, da je uvajanje sNES stavb proces, tako z vidika načrtovanja, izvedbe in financiranja, kot z vidika oblikovanja koherentne zakonodaje na področju energetike in graditve stavb na zakonski in podzakonski ravni. V postopku priprave AN sNES je ministrstvo strokovne vsebine že usklajevalo s Strokovnim svetom za energetsko učinkovitost v stavbi. Periodična aktualizacija akcijskega načrta v prihodnjih letih pa je celo zahteva direktive EPBD in je logično povezana s postopno implementacijo strategije v praksi.

 

Vodja in moderator posveta Mitja Lenassi, predsednik Upravnega odbora Matične sekcije strojnih inženirjev IZS in Komisije IZS za trajnostno gradnjo, je opozoril na nekatere nedorečenosti zahtev za sNES pri njihovi uporabi v inženirski praksi, izpostavil pomen obravnave vseh področij rabe energije v stavbi (tudi za dvigala, aparate, tehnologije) in predlagal približevanje ciljem sNES s postopnim zaostrovanjem minimalnih zahtev namesto z naraščajočim letnim deležem gradnje sNES stavb.

 

Predstavnica ZAPS Helena Kovač je izpostavila, da arhitekti potrebujejo konkretne usmeritve in napotke za snovanje sNES stavb, da bodo na nove izzive pravočasno pripravljeni. Pomemben korak na tej poti je evropska platforma PROF/TRAC za usposabljanje in kvalificiranje arhitektov in vodij projektov pri gradnji sNES, katere delovanje je na usposabljanju predstavil Vlado Krajcar iz ZAPS.

 

Kot je pojasnila dr. Marjana Šijanec Zavrl z GI ZRMK, so strokovne podlage za opredelitev sNES vključevale energijsko modeliranje številnih primerov več tipov stavb z različnimi tehničnimi sistemi in viri energije, skladno z zahtevami in smernicami direktiv in uredb. Ker EZ-1 predvideva tudi sNES prenovo (javnih) stavb, bo treba v prihodnje obravnavi stavb različne namembnosti in profilov uporabe nameniti več pozornosti, prve analize že potekajo v EU projektu Republic_ZEB.

 

 

Sporočila posveta

 

• V skladu z usmeritvami EU so danes sNES stavbe še vedno nekoliko dražje od stroškovno optimalne energijske zasnove, ki mora po EPBD izhajati iz minimalnih zahtev nacionalnih predpisov. Do leta 2020/2018 naj bi se ta razlika zaradi razvoja evropskega trga sNES tehnologij izničila.
• V razpravi se je pokazala nujnost čimprejšnje posodobitve pravilnika PURES, kajti že sam akcijski načrt kot strateški dokument napoveduje, da bo gradbeno tehnična zakonodaja po potrebi skupaj z drugo (energetsko) zakonodajo morala nekatere tehnične zahteve podrobneje opredeliti. Predvideti bo morala tudi izjeme, kot na primer glede zagotavljanja minimalnega deleža OVE v urbanih območjih (v duhu današnjega 16. člena) in statusa energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja ter naprav SPTE z visokim izkoristkom pri zagotavljanju vsaj 50 odstotnega deleža OVE.
• Zakonodajalec naj čim prej preveri možnost upoštevanja deleža OVE v kazalnikih sNES na način, da se proizvodnja energije iz OVE "na kraju samem ali v bližini" razširi tudi na upoštevanje OVE "v oddaljenosti" (torej v nacionalnem energetskem omrežju).
• Čim prej je treba pripraviti faktorje za pretvorbo v primarno energijo, ki bodo skladni z nastajajočimi CEN EPBD standardi in uporabni za dokazovanje meril sNES. Prav tako je treba določiti deleže OVE v sistemih za oskrbo z energijo (daljinsko ogrevanje/hlajenje, električno omrežje).
• Obravnava sNES stavb terja dinamično energijsko modeliranje, uporabo novih zahtevnejših načrtovalskih orodij, več znanja in inženirskega dela ob načrtovanju za želene pozitivne učinke pri uporabi stavbe in seznanjanje naročnikov s temi dejstvi.
• Čas do polne uveljavitve sNES v letu 2020/2018 je treba izkoristiti za postopno uvajanje naprednih tehnologij za URE in OVE, za pilotne projekte in za boljšo usposobljenost vseh deležnikov, navajanje na nova računalniška orodja in nove CEN EPBD standarde, nove tehnične rešitve kot tudi za nadaljnji razvoj zakonodaje, predpisov, politik in ukrepov za čimprejšnjo uveljavitev sNES v praksi.

 

 

Zaključek

 

Tehnična plat gradnje bo v prihodnjih letih zahtevala napredno energijsko zasnovo stavbe, ki z optimizacijo pasivnih ukrepov vodi h kar najmanjšim potrebam po energiji. Pri izbiri naprav in sistemov v stavbi je že zdaj vodilo njihova energijska učinkovitost. Stavbe prihodnosti bodo izrazito usmerjene v rabo elektrike z rastočim deležem obnovljivih virov kot rabo obnovljivih virov po sistemih za daljinsko ogrevanje/hlajenje, seveda pa tudi proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na sami stavbi. Da bodo stavbe energijske tokove lahko optimalno izkoristile, bo v bodoče nujno tudi pametno upravljanje stavbe.