Topmenu  

Dnevnik, 25.3.2013

V časopisu Dnevnik je bil objavljen članek, ki govori o posodobljeni zakonodaji, ki omogoča bolj pregledno in posledično tudi cenejšo gradnjo objektov, vprašanje pa je, kdaj se bo slovenska praksa tudi dejansko spremenila.

 
Andrej Ržišnik spodbuja strokovnjake s področja gradbeništva k povezovanju znanja in nastajanju kompetenčnih centrov. Povedal je: »Zakonodaja odpira možnosti bistveno drugačne gradbene zgodbe, kot smo jih poznali do nedavne preteklosti, ko je glavni izvajalec imel vse niti v svojih rokah in podizvajalcev ni plačeval, investitor pa ni imel nobene možnosti, da bi imel nad projektom vsebinski in finančni nadzor. Da o nastali gospodarski in družbeni škodi niti ne govorimo, saj so dovolj zgovorne številke o predvsem državnih projektih, ki so se podražili za več kot četrtino začetne investicije, kriza pa je zaradi neprilagodljivosti in odvisnosti od državne blagajne pokopala vse velike gradbince, brez zaposlitve pa je končalo več deset tisoč gradbenih delavcev.«

A da ta zgodba lahko zares zaživi, je potrebno narediti vrsto sprememb, predvsem v našem načinu razmišljanja, je prepričan g. Ržišnik. »Zakaj? Velikih projektantskih birojev, ki bi lahko prevzeli in vodili gradbene projekte v vseh njegovih fazah, ni več, znanje je razpršeno v več manjših birojih. Stroka je torej pred izzivom povezovanja in sodelovanja, ne več medsebojne kompetitivnosti. Gradbeni strokovnjaki, ki jih je kar nekaj končalo na zavodu za zaposlovanje, bi lahko našli motiv in se povezali z arhitekti. Tako bi lahko nastajali kompetenčni centri,« je še poudaril.

Prav o prednostih sodobnega integralnega načrtovanja in vodenja gradnje so govorili tudi na srečanju kluba gazela v sredo 27. marca 2013.

Celoten članek si lahko preberete  tukaj.