Priročniki Publikacije  

PONOVNE SPREMEMBE NA PODROČJU SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA

 

Zakon o zasebnem varovanju

mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.

 

V zadnjem času občasno prihaja na področju tehničnega varovanja do zahtev po izkazovanju licence za potrebe izdelave projektne in tehnične dokumentacije.

Inženirski zbornici Slovenije smo od članov prejeli nekaj opozoril, da prihaja do primerov, ko posamezni naročniki zahtevajo od odgovornih projektantov, da imajo za načrtovanje pridobljeno licenco za opravljanje zasebnega varovanja, ki jo po Zakonu o zasebnem varovanju  podeljuje, spreminja in odvzema Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Zato se nam zdi primerno, da v zvezi s tem podamo nekaj informacij.

Na omenjeno problematiko smo že podali mnenje in opis stanja v 39. številki (maj 2006) glasila »NOVO V IZS«. V isti številki je bilo objavljeno tudi pojasnilo s strani Ministrstva za okolje in prostor.

Celotna problematika se je odprla s sprejetjem Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV), Ur.l. RS št. 126/03 z dne 18. 12. 2003). Zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država, torej področje, ki ga Zakon o graditvi objektov ne zajema. Vendar pa so v Zakonu o zasebnem varovanju podane tudi navedbe, ki poskušajo posegati v veljavno zakonodajo o graditvi objektov. Tako zakon definira pojem načrtovanja varnostnih sistemov, obseg tehničnih sistemov za varovanje ter pogoje za pridobitev licence za opravljanje zasebnega varovanja, vključno s strokovnim izobraževanjem za posamezne kategorije osebja.

Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor je podal pojasnilo vezano na »obvezno« licenco. Pojasnilo temelji na dejstvu, da je projektant po določbah 28. člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo in 14/05 - popr.) pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi oziroma sedaj pri pristojni Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES). Iz pojasnila nadalje izhaja, da je potrebno ločiti opravljanje inženirskih storitev (kar je področje, ki ga pokriva ZGO-1) in opravljanje dejavnosti (ki ga pokriva področje izvajanja zasebnega varovanja). Omenjeno pojasnilo prav tako zanika, da je potrebno za opravljanje inženirskih storitev (v sklopu in obsegu dokumentacije, ki jo predpisuje ZGO-1) pridobiti licenco s strani Ministrstva za notranje zadeve.

Pripravljena je bila novela ZZasV (Vlada RS jo je potrdila na seji 22. 3. 2007 in jo poslala v sprejem DZ RS), ki je glede naše

problematike prinesla nekaj manjših sprememb, o katerih IZS ni bila vnaprej obveščena in tudi ni bila pritegnjena k njeni pripravi. Menili smo, da predlagane rešitve z obvezno posebno licenco za izdelovanje »načrtov varnosti« (in ne -varnostnih načrtov-, kot je predlog novele Zakona napačno navajal) in neprimerni kriteriji za podjetja onemogočajo veliki večini projektantov delo na tem področju. Zato smo na MNZ in na DZ RS naslovili stališča, v katerem izražamo nestrinjanje z besedilom in načinom sprejemanja novele (dopis je objavljen v tej številki glasila).

MNZ nas je 29. 5. 2007 povabilo na razgovor, na katerem smo predstavili naša stališča. Po razgovoru ugotavljamo, da predlagatelji zakona ne odstopajo od teze, da je načrt tehničnega varovanja posebna kategorija in specialnost, ki zahteva posebno usposobljenost. Strinjajo pa se, da bo potrebno pred izdelavo te »projektne dokumentacije« izdelati še poseben elaborat, ki bo obdelal vse vidike varnosti (tako fizične kot tehnične z analizo rizikov). Kdo naj bi ga lahko izdeloval, še ni določeno. Projektanti naj bi ostali dejavni na projektih implementacije tehničnega varovanja, zato naj bi se tudi izobraževanje za posebno licenco omejilo le na ta del in naj bi bilo enostavnejše, kot je predvideno v sedanjem Pravilniku. Načeloma so sogovorniki soglašali, da bi lahko požarno javljanje, posebej, če gre za ločen sistem, izločili iz zahtev Zakona. S posebnim podzakonskim aktom naj bi opredelili zahtevnost objektov glede na varovanje in s tem potrebnost izdelave načrta varovanja in potrebnost licence.

Sogovorniki so se v večini strinjali s pripombami, ki smo jih podali na omejitve pri poslovanju podjetij (tudi samostojnih podjetnikov), ki naj bi projektirala sisteme tehnične varnosti. S spremembami Zakona bodo izločili zahtevi, da je glavna dejavnost

podjetja varovanje in da imajo podjetja za projektiranje zaposlenega varnostnega menedžerja. Spremenili bodo tudi zahteve o

dokazilih o zadržkih javnega reda, ki so bile v predlogu novele Zakona, posebej za delniške družbe, nesprejemljive.

Dogovorjeno je bilo, da bodo IZS obvestili o dogovorjenih spremembah, in da bo IZS sodelovala pri pripravi podzakonskih aktov vezanih na določanje varnostne zahtevnosti objektov in na določanju licence ter izobraževalnega programa v zvezi s pridobitvijo licence.

IZS je na sestanku, v izogib zmedi in nejasnostim, zahtevala, da se do sprejetja novele Zakona in veljavnosti vseh podzakonskih aktov ne izvajajo zahteve sedanjega Zakona v zvezi z licenciranjem na področju načrtovanja sistemov varnosti.

Za zaključek naj navedem, da IZS podpira prizadevanje, da se problematika zasebnega varovanja, in še posebej tehničnega varovanja, obravnava z vso resnostjo, da se uvede na tem področju boljša kontrola in izboljša izobraževanje ter da se s tem dosežejo boljše strokovne rešitve.