Priročniki Publikacije  

STALIŠČE IZS DO OSNUTKA ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI

 

Odmev na osnutek ZAIDej

Generalna sekretarka IZS

mag. Barbara Škraba

 

Osnutek zakona, ki obravnava tako arhitekturno kot inženirsko dejavnost, predvideva izločitev poglavij o strokovnih izpitih, pooblastilih in vpisih v imenik ter zbornicah iz ZGO in njihovo ureditev v okviru ZAIDej. Za IZS je osnutek nesprejemljiv.

 

Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani letos februarja javno objavilo prvi osnutek Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej, datiran 6. 2. 2007). S tem je pričelo z realizacijo obljube ministra Janeza Podobnika, dane v preteklosti Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, da bo o arhitekturni dejavnosti pripravilo od ZGO ločen zakon.

Osnutek zakona, ki obravnava tako arhitekturno kot inženirsko dejavnost, predvideva izločitev poglavij o strokovnih izpitih, pooblastilih in vpisih v imenik ter zbornicah iz ZGO in njihovo ureditev v okviru ZAIDej. Iz besedila osnutka ZAIDej je razvidno, da le ta razmejuje in določa arhitekturne in inženirske storitve, nadalje določa pogoje za pridobitev naziva arhitekt, krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir in pooblaščeni vodja del, njihove naloge ter način in pravila opravljanja poklica, postopek vpisa v imenik ter poglavje o poklicnih zbornicah. Osnutek ZAIDej predvideva tudi uvedbo projektivnih družb, t.j. civilnih ali gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo projektiranja na področju arhitekturnih, krajinsko arhitekturnih oziroma inženirskih storitev.

V Evropi ločevanje ureditve področja graditve objektov od področja zborničnega oz. inženirskega in arhitekturnega delovanja ni neznanka. Večina držav ima namreč poleg zakona o graditvi (objektov) še zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ali zakon o arhitektih in inženirjih. Slednji je lahko eden ali pa sta dva: zakon o arhitektih in zakon o inženirjih.

Po preučitvi osnutka zakona smo ugotovili, da niti eno naše stališče, posredovano MOPu v dopisu januarja letos, ni bilo upoštevano pri pripravi osnutka ZAIDej z dne 6. 2. 2007, kar lahko razumemo kot diskriminacijo inženirjev in privilegiranje arhitektov pri pripravi tega zakona. V podkrepitev navedimo, da so bili na okroglo mizo o ZAIDej, ki je potekala v prvih dneh aprila, kot tuji strokovnjaki vabljeni le predstavniki zbornic za arhitekturo, ne pa tudi predstavniki inženirskih zbornic in da je bilo na okrogli mizi s strani ministrstva, pripravljavcev zakona in tujih strokovnjakov komaj kaj govora o inženirjih.

Zato smo pripravili novo stališče IZS, ki predstavlja dopolnitev stališča, ki smo ga MOPu posredovali januarja. V nadaljevanju predstavljamo povzetek tega stališča.

• Nasprotujemo določbam o tem, da bi bili lahko le arhitekti edini možni odgovorni vodje projekta za stavbe. Stavbe so po ZGO objekti, namenjeni za bivanje in opravljanje dejavnosti. Slednje je zelo širok pojem in prav zagotovo niso le arhitekti tisti, ki bi obvladovali projektiranje oz. vodenje projektiranja stavb. Prav tako tudi drugi inženirji in ne le arhitekti obvladajo projektiranje oz. vodenje projektiranja stanovanjskih stavb. Kot nesmiselno in nepotrebno zato ocenjujemo delitev objektov, ki bi bili le v pristojnosti arhitektov oz. inženirjev. Zato sedanjo dikcijo, po kateri je odgovorni vodja projekta eden izmed odgovornih projektantov, smatramo za ustrezno.

• Arhitekti ne morejo biti odgovorni vodje del za noben objekt, tudi za stanovanjske stavbe ne, saj za opravljanje takšnih del nimajo ustrezne izobrazbe. Študijski program arhitekture namreč ne vsebuje predmetov kot so npr. geomehanika, geotehnika, organizacija del, ipd., ki so za vodenje del pomembni. Glede na študijski program so arhitekti usposobljeni le za vodenje zaključnih del, ne pa za vodenje

celotne gradnje.

• Tudi inženirjem (in ne samo arhitektom) mora biti dano pooblastilo, da svetujejo naročniku in ga zastopajo v zvezi s strokovnimi in tehničnimi vprašanji, ki se nanašajo na načrtovanje in izvajanje njihovih projektov ter usklajevanje in vodenje projektov naročnikov. Težko si predstavljamo, da bi arhitekti svetovali na ročnikom v zvezi z gradnjo npr. inženirskih objektov.

• Tako kot v tujih državah EU mora biti inženirjem gradbeništva dana možnost, da izdelujejo načrte arhitekture. V Nemčiji, ki jo večkrat navajajo za primer, lahko gradbeno dokumentacijo za postavitev in spremembo stavb izdela in podpiše projektant, ki je pooblaščen za gradbene predloge, to pa je lahko arhitekt, inženir, državno priznani tehnik stroke gradbene tehnike in v nekaterih primerih celo mojster gradbeništva in tesarstva.

• Nasprotujemo diskriminatornim določbam o tem, da lahko le arhitekti in krajinski arhitekti izdelujejo prostorske na črte. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in ne na Fakulteti za arhitekturo poteka namreč podiplomski magistrski študij urbanističnega in prostorskega načrtovanja, katerega se udeležujejo tako inženirji gradbeništva, geodezije kot arhitekture. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo,

smer Geodezija, diplomanti lahko vpišejo tudi posebno smer z naslovom prostorsko načrtovanje. Zato je potrebno zagotoviti, da lahko prostorske na črte izdeluje vsak, ki ima za to zadostno izobrazbo in izkušnje, torej poleg inženirjev arhitekture tudi inženirji gradbeništva in geodezije. Predvsem pa je potreb no zagotoviti, da jih lahko v bodoče izdelujejo vsi tisti, ki jih lahko izdelujejo tudi danes in vsi tisti diplomanti, ki danes obiskujejo podiplomski magistrski študij urbanističnega in prostorskega načrtovanja.

• Glede na zatečeno lastninsko strukturo gospodarskih subjektov v Sloveniji, ki je odraz pravkar izvedene tranzicije, je v ZAIDej potrebno zagotoviti, da lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoj poklic kot:

- svobodni poklic,

- zaposleni v projektivni družbi, ki se ukvarja s projektiranjem na področju inženirskih storitev,

- zaposleni v gospodarski družbi, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, revidenta, nadzornika ali izvajalca v skladu z zakonom o graditvi objektov,

- ali po pogodbi z družbo iz druge ali tretje alineje,

- pri čemer morajo opravljati svoj poklic dejansko in stalno.

• Pogrešamo določilo, kaj je to svobodni poklic.

• Menimo, da so dejavnosti, ki niso združljive z opravljanjem poklica preostre ter predlagamo, da obsegajo le:

- ukvarjanje s posredovanjem z nepremičninami v tistih primerih, v katerih je pooblaščeni inženir zanje izdelal tudi prostorske akte,

- ukvarjanje z drugimi dejavnostmi, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in strokovnost opravljanja njihovega poklica.

• Nasprotujemo predlogu, da morajo imeti pooblaščeni inženirji v projektivni družbi za inženirske storitve večinski lastniški

delež, saj je to poseg v lastninsko strukturo in svobodno gospodarsko pobudo. Glede na dejstvo, da so družbeniki oz. lastniki kapitala lahko tudi (zgolj) pravne osebe, predlagana rešitev ni sprejemljiva oz. je v nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli. Lastništvo družbe ne more biti pogoj za opravljanje dejavnosti, saj lahko lastnik za vodenje/upravljanje družbe ter opravljanje inženirskih storitev zaposli kvalificirane posameznike (inženirje).

• Ne vidimo potrebe, da bi bilo potrebno ob vpisu družbe v imenik predložiti tudi pogodbe o zaposlitvi pooblaščenih inženirjev in pogodbe o zavarovanju.

• Projektivna družba, ki se ukvarja s projektiranjem na področju arhitekture, krajinske arhitekture in inženirskih storitev mora izpolnjevati tudi pogoje za pridobitev statusa projektivne družbe za inženirske storitve.

• Med naloge zbornice je potrebno dodati, da le ta skrbi za enakopravnost vseh strok združenih v zbornici.

 

 

Celotno stališče IZS do osnutka ZAIDej z dne 6. 2. 2007 si lahko preberete pod: www.izs.si/področna zakonodaja/stališča IZS