Priročniki Publikacije  

NOVA ZAKONSKA UREDITEV DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV

 

Odmev na sprejet ZPNačrt

Komisija za sistemske zakone

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

 

Novi ZPNačrt zastavlja postopek tako, da naj bi z izdelano in sprejeto dokumentacijo po tem Zakonu imeli projektanti vse potrebne osnove za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Idealizem ali realnost?

 

V prispevku želim predstaviti le del rešitev, ki jih prinaša nov Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in to tisti del, ki je pomemben za projektante in investitorje zahtevnih objektov državnega pomena.

Ker novi ZPNačrt zastavlja postopek tako, da naj bi z izdelano in sprejeto dokumentacijo po tem Zakonu imeli projektanti vse potrebne osnove za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), bom prikazal postopek, kako naj bi prišli do teh osnov. Pri tem bom poskusil kritično opozoriti na nekaj nedorečenosti in vprašanj, ki se pojavljajo v dokaj idealistično zastavljenem postopku. V celotnem zastavljenem postopku vidim problem v potrebnem času, še posebno za tiste investitorje, ki so sedaj na začetku postopka, in v nedefiniranih »projektnih« podlogah za posamezen dokument. Tako bom obdelal le postopek, ki je potreben, da pridemo do osnov za začetek dela na PGD za objekte državnega pomena. Zato bom prikazal postopek izdelave Državnega strateškega prostorskega načrta (DSPN) in Državnega prostorskega načrta (DPN).

 

DRŽAVNI STRATEŠKI PROSTORSKI NAČRT (DSPN)

Sam postopek je prikazan na diagramih poteka, kjer so prikazane aktivnosti in dokumenti, namen posameznih aktivnosti, kdo je zadolžen za aktivnost, po katerem členu ZPNačrt je to predvideno in čas za izvedbo aktivnosti. Pri tem je potrebno povedati, da sam ZPNačrt predpisuje čas le za dajalce mnenj, predlogov in pripomb, ne opredeljuje pa časa, ki je potreben tako za pripravo podlog, kot za pripravo dokumentov in aktivnosti, ki jih mora opraviti ministrstvo. Res je, da je v 91. členu ZPNačrt zapisano, da MOP pripravi DSPN v šestih mesecih, vendar seštevek mojih ocen kaže, da je potreben čas do izdaje Uredbe vsaj dobro leto in je v ZPNačrtu močno podcenjen. To pa je čas, ki bo moral preteči, da bodo posamezni investitorji lahko začeli z izdelavo kakršnegakoli DPN.

Osnutek DSPN naj bi nastal na osnovi Prikaza stanja prostora in Nacionalnih programov, strategij in drugih razvojnih dokumentov.

Že tu se lahko ustavimo z vprašanjem ali imajo posamezni potencialni koristniki prostora izdelane strategije in razvojne dokumente v taki meri, da se lahko določi in opredeli vsaj osnovna prostorska strategija?

 

PRIPRAVA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (DPN)

Ta naj bi se izdelal za posamezno območje (in ne kot sedaj za posamezen objekt), za vse koristnike prostora in to glede na časovni načrt izdelave po izdelanem in potrjenem DSPN. Zanimivo je, da Zakon poudarja namen te dokumentacije: podloga za izdelavo PGD in z natančnostjo posegov v okviru katastrske meje. Prav tu pa menim, da Zakon prihaja v kolizijo med željo po poenostaviti postopka in med realnostjo, ki jo bodo diktirale predvsem neopredeljene (projektne) podloge.

Že v fazi Predloga sklepa o pripravi po sameznega DPN ima MOP kar nekaj nalog, saj mora določiti območje obdelave, nosilce urejanja prostora, ki bodo določili razvojne potrebe (NUP-R), in nosilce urejanja prostora, ki bodo dajali smernice (NUP-S). V tej fazi se določi tudi financiranje izdelave DPN. Ali to pomeni, da bo prvi interesent (investitor), ki bo želel graditi objekt na tem prostoru, financiral izdelavo celotnega DPN?

Nejasna je sama priprava Osnutka DPN. Seveda je jasno, da se izdela na osnovi sprejetega DSPN, a ta gotovo ne bo mogel imeti več kot morda grobo kartografsko nakazane ideje, težko verjetno že rešitve v obliki nekakšnih »rezervatov«. Sodelovati bodo morali posamezni NUP s svoji podlogami. A v samem Zakonu ni govora o tem, kaj so »projektne podloge« za tako dokumentacijo. V osnutku »Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave DPN ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave« so podane zahteve, kako mora biti DPN izdelan.

Konkretno je v Predlogu Pravilnika le skromno definirano, da so podloge »najmanj v vsebini, kot je določena za idejno zasnovo«. Ali bodo imeli posamezni NUP take podloge lahko pripravljene in kdaj?

Menim, da to v resnici pomeni, da morajo biti te podloge izdelane vsaj na nivoju in v vsebini, ki ustreza obsegu »idejnega

projekta«, če želimo dobiti podloge, ki bodo izpolnjevale vse zahteve in dale podloge za izdelavo PGD. Tu pa smo pred eno najpomembnejših dilem: Kako v krajevnem področju izdelati DPN za vse bodoče uporabnike s tako natančnimi pred hodnimi

podlogami?

 

MOŽEN PRIMER

Vzemimo primer spodnjega Posavja, kjer se že proučujeta izgradnji dveh hidroelektrarn, pojavljajo se ideje o plovnosti reke Save do Krškega. Na tem področju so potencialne lokacije za odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkih, potencialni prostor za izgradnjo druge nuklearne elektrarne, industrijske cone in še kaj. Zgraditi je potrebno še nekatere visokonapetostne daljnovode, prav gotovo še kakšno cesto, ne smemo pa pozabiti, da bo skozi ta prostor v bodoče prav gotovo potekala trasa hitre železnice. Kako za vse naštete potencialne uporabnike prostora izdelati dokumentacijo na takem nivoju, da bo to »direktna podlaga« za izdelavo posameznih PGD? To je nemogoče, saj gre za časovno različno uvrščajoče se zahteve, ne smemo pozabiti tudi na to, da se spreminjajo tehnologija in zahteve, pojavili se bodo še novi potencialni koristniki prostora.

Menim, da je izdelava DPN na takem nivoju za vse potencialne koristnike zelo idealizirana, praktično nemogoča in bo zahtevala obilo »projektnih podlog« in ogromno časa. Brez dvoma lahko ocenim, da bomo za izpolnitev take naloge potrebovali kar nekaj let, pa še učinek je dvomljiv.

 

POTREBNA JE CELOVITA PRESOJA

Ne smemo pa pozabiti, da bo potrebno izdelati še Celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) in okoljsko poročilo (tu moram pohvaliti nov ZPNačrt v nameri, da se CPVO vključi v postopek izdelave DPN). Po izdelavi Osnutka DPN ter pridobitvi smernic NUP se izdela dopolnjen osnutek DPN v variantnih rešitvah. Pri tem se mi ponovno postavlja vprašanje, na kakšni podlogi se bodo izdelovale »Variantne rešitve« in ali je v postopku predviden pravi čas za to? Praviloma bi bilo prav, da se Variantne rešitve izdelajo na nižji »projektni osnovi« že pred Osnutkom DPN. Za te podloge je primeren pojem »Idejne rešitve«, ki jih pozna tudi -Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ- (Ur. l. RS 60/06). Optimiranje variant po ZPNačrt (tu gre za tehnološko, prostorsko in še kakšno presojanje) bi moralo biti zato izdelano prej, tako da bi bil Osnutek DPN izdelan za že izbrano varianto.

Zakonsko zasnovan postopek je sicer lepa ideja, vendar bo v takšni obliki in natančnosti, kot je predvidena v Zakonu, v praksi neuresničljiva. Ocenjujem, da bomo na ta način dobili dodatno zavoro za velike infrastrukturne objekte.

Poglejmo že citirani primer: Kako sočasno uskladiti 12 variant hidroelektrarn pa nekaj variant skladišča radioaktivnih odpadkov in neznane pogoje za vodne poti in hitre železnice? To je nemogoče. Zato bi morali variantne obdelave na osnovi idejnih rešitev (skromnejša dokumentacija, ki pa po vsebini in namenu ni enaka -Idejnim zasnovam-) prepustiti zgodnejši fazi, v kateri bi najprej izbrali optimalno rešitev. Zbir posameznih optimalnih rešitev za znane projekte, predvidevanja za manj znane ter njihova uskladitev (saj optimum ene rešitve ni nujen za ostale koristnike prostora) naj bi dal DPN, ki pa v tej fazi ne bi imel pretenzij, da je to podlaga za izdelavo PGD. Takšen DPN bi dal le »rezervate« z nekimi tolerancami. Za posamezen objekt (ali skupino objektov) pa bi se morala narediti dokumentacija, ki bi (po možnosti v eni sami varianti) natančneje prikazala nameravane posege v prostor in druge vplive. Takšna dokumentacija bi morala biti narejena na nivoju Idejnega projekta in bi lahko dala zadovoljive odgovore na nešteta drobna vprašanja v javni razpravi. Taka dokumentacija (najbolje bi jo imenovali kar DLN) bi bila šele lahko podlaga za izdelavo PGD.

Na videz takšno razmišljanje prinaša še eno dokumentacijo več. To je res, a bistveno skrajša postopek, saj ni potrebnih več let za izdelavo po Zakonu predvidenega Osnutka DPN. Groba ocena časovnega trajanja postopka po ZPNačrt je vsaj 36 do 48 mesecev, s predlaganim načinom pa bi se skrajšal gotovo za kakšno leto ali celo dve.

Takšen način bi omogočal tudi fleksibilno prilagajanje dejanskim potrebam, spremembam v prioritetah in tehnologiji. V ZPNačrt je sicer v 35. členu predviden »skrajšan postopek«, ki pa ne daje odgovora na zgornje dileme.

Pri tem ne morem tudi mimo še ene po moje »nepotrebne« zavore. Tudi zdaj bo k izdanemu in sprejetemu DPN še možno podajati »mnenja« in izdelovalec PGD naj bi ta »mnenja« celo moral upoštevati pri izdelavi. To je nesmisel, s katerim se lahko ruši celoten DPN. Še toliko bolj je to vprašljivo tudi zato, ker je v Predlogu novele ZGO-1 predvideno, da se bodo tudi na PGD, ki je narejen na osnovi DPN, zbirala soglasja.

 

ZAKLJUČEK

Predlog postopkov v novem ZPNačrt prinaša predvsem v delu priprave DPN nejasnosti glede podlog. Zastavlja si visoke cilje, da je DPN podloga za izdelavo PGD. Če bi to res bil, zahteva za predvideno »območno« rešitev za vse koristnike prostora izjemno veliko delo na pripravah podlog na previsokem nivoju. Takšen postopek bo časovno zelo dolgotrajen, saj investitor, ki je na začetku poti, do gradbenega dovoljenja prav gotovo ne more priti prej kot v šestih letih (ocena).

Zato je dan v razmislek nekoliko modificiran postopek, ki je prilagojen logiki postopnega izločevanja variant ter v naslednji fazi poglobljenega dela, ki ga poznajo vsa pravila načrtovanja in projektnega vodenja.