Priročniki Publikacije  

10 LET INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

 

dr. Janez Reflak, univ.dipl.inž.grad.

Ustanovni član IZS

 

 

USTANOVITEV INŽENIRSKE ZBORNICE

SLOVENIJE

 

Podlaga za ustanovitev zbornice je bil 100.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 59/96- ZGO-B). Zanimivo je, da je aktivnost za ustanovni zbor zbornice neodvisno istočasno potekala tako v Mariboru kot v Ljubljani, kajti zakon je dal možnost, da se zbornica ustanovi, ko najmanj 30 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščene inženirje, na ustanovnem zboru sprejme akt o ustanovitvi in statut, na katerega mora dati soglasje vlada RS. Tako sta se zgodila praktično dva ustanovna zbora in sicer eden v Mariboru dne 20. 11. 1996 in naslednji dan, 21. 11. 1996, v Ljubljani, oba zbora sta tudi sprejela ustrezen statut in ga poslala vladi RS v potrditev. Na osnovi kasnejšega dogovora med ustanovitelji v Mariboru in v Ljubljani je postal pravnoveljavni ustanovni zbor sedanje Inženirske zbornice Slovenije zbor v Ljubljani in tudi statut, ki je bil sprejet v Ljubljani je vlada RS potrdila. Naloge in pravice Inženirske zbornice Slovenije izhajajo iz določil Zakona o graditvi objektov in določil statuta, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 7/97. Klub temu, da je sedež IZS v Ljubljani, člani mariborskega in širšega območja ves čas izjemno uspešno delujejo, tako v samem delovanju zbornice, kakor tudi na strokovnem področju vseh dejavnosti graditve objektov. V času od 1. 3. 1997 do 16. 3. 1997 so bili ustanovni zbori posameznih matičnih sekcij - MSA (arhitekti), MSG (gradbeniki), MSS (strojniki), MSE (elektrotehniki) in MST (tehnologi).

 

Po ustanovnem zboru in objavi statuta IZS so bili na prvi redni skupščini zbornice dne 17. 3. 1997 izvoljeni vsi organi zbornice, s čimer je bila dana osnova za začetek organiziranja normalnega poslovanja zbornice. Na 2. skupščini zbornice dne 12. 9. 1997 so bili sprejeti vsi potrebni akti zbornice. Dne 5. 12. 1997 je zbornica v Uradnem listu RS objavila javni razpis za vpisovanje vseh diplomiranih inženirjev in inženirjev, ki delujejo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju, da se včlanijo v zbornico in vpišejo v imenik pooblaščenih inženirjev. Danes lahko ugotovimo, da je v članstvo zbornice prijavljenih že več kot 5.500 članov. Dne 7. 11. 2000 sta se na osnovi svojih ustanovnih zborov zbornici pridružili še dve matični sekciji inženirjev in sicer MSGeo - geodeti in MSRud - rudarji.

 

S 1. januarjem 2003 sta začela veljati nova zakona s področja urejanja prostora in graditve objektov. Nova zakonodaja je omogočila ustanovitev samostojne Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Tako so se iz Inženirske zbornice Slovenije na osnovi podpisanega sporazuma z IZS decembra 2003 izločili arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci in dne 20. 10. 2004 tudi prevzeli od IZS javna pooblastila, ki so se nanašala na arhitekte. Inženirji vseh ostalih strok, gradbene, strojne, elektrotehniške, geodetske, rudarske ter inženirji tehnologi so ostali v Inženirski zbornici Slovenije. Leta 2004 je bila v Mariboru odprta regijska pisarna IZS, kjer deluje poseben odbor regijske pisarne in skrbi za povezovanje vodstva IZS in članstva regije v obeh smereh.

 

POSLANSTVO IN NALOGE INŽENIRSKE

ZBORNICE SLOVENIJE

 

Inženirska zbornica Slovenije je ustanovljena zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Glavno poslanstvo Inženirske zbornice Slovenije je:

• varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja

• svetovanje vsem, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov in geodetskih storitev in

• zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev vseh strok, ki sodelujejo na področju graditve objektov.

 

Naloge Inženirske zbornice Slovenije so  določene v Zakonu o graditvi objektov ter v statutu zbornice in so naslednje:

• določa strokovna načela na področju graditve objektov,

• pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih in drugih inženirskih strok, združenih v zbornici, in skrbi za njihov ugled,

• sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,

• skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

• skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov in geodetskih storitvah,

• zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti vodi imenike projektantov, ki sodelujejo pri graditvi objektov,

• zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena ZGO-1,

• zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,

• zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,

• vzpostavi in vzdržuje imenik IZS,

• odloča o vpisu in izbrisu iz imeni,ka IZS in drugih evidenc zbornice; odloča o mirovanju statusa pooblaščenih inženirjev,

• članom zbornice, ki so vpisani v imenik IZS, izdaja enotne žige,

• sprejema kodeks poklicne etike IZS in druga pravila za delo svojih članov,

• sprejema disciplinski pravilnik,

• izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov zbornice in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,

• preprečuje opravljanje dejavnosti pooblaščenih inženirjev na nedovoljen način,

• v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil zahteva in pridobiva podatke od državnih upravnih organov in inšpekcijskih služb,

• spodbuja sodelovanje med člani ter obravnava in rešuje medsebojne spore med njimi,

• spodbuja strokovno, kulturno in družabno dejavnost svojih članov,

• na podlagi naročila za naročnika organizira izvedbo natečajev in opravlja druge naloge v zvezi z natečaji,

• usklajuje interes med različnimi strokami, ki so združene v zbornici, zagotavlja kakovost opravljanja inženirskih storitev na področju graditve objektov in opravljanja drugih inženirskih storitev,

• s pristojnimi ministrstvi sodeluje pri pripravi predpisov in standardov s področja projektiranja, tehničnega svetovanja, strokovnega nadzora nad gradnjo in izvajanja gradenj ter drugih področij tehničnih strok,

• sodeluje pri oblikovanju programov dodiplomskega izobraževanja na strokovnih področjih svojih članov,

• sodeluje s podobnimi zbornicami po svetu in

• opravlja druge naloge, določene s predpisi o graditvi objektov in z akti zbornice.

 

ORGANIZACIJA ZBORNICE

 

Zbornico tvorijo člani matičnih sekcij posameznih strok. Najvišji organ odločanja zbornice je skupščina, ki jo sestavljajo predsednik zbornice in po 8 predstavnikov vsake matične sekcije. Predsednik zbornice zastopa in predstavlja zbornico, predseduje upravnemu odboru zbornice, sklicuje skupščino zbornice in upravlja ostale naloge v skladu s statutom zbornice. Upravni odbor zbornice, ki ga sestavljajo predsednik zbornice in predsedniki upravnih odborov vseh matičnih sekcij, pod vodstvom predsednika zbornice vodi delo in poslovanje zbornice. Zbornica ima disciplinskega tožilca, disciplinsko komisijo in disciplinsko sodišče.

 

Delovna telesa zbornice se ločijo na odbore in komisije, ki so lahko stalne ali začasne. Nadzorni odbor je stalno delovno telo zbornice, ki nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice ter poroča skupščini zbornice. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina zbornice.

 

Komisije zbornice predstavljajo jedro vsebinskega delovanja zbornice. Po statutu deluje v okviru zbornice pet stalnih komisij zbornice. To so:

• komisija za statut in poslovnik, 

• komisija za vpis v imenik, 

• komisija za strokovne izpite,

• komisija za izobraževanje in

• komisija za natečaje.

 

Komisija za statut in poslovnik, ki jo izvoli skupščina zbornice, skrbi za pripravo, obravnavo in tudi za tolmačenje in usklajenost aktov zbornice.

 

Komisija za vpis v imenik je sestavljena iz enega člana iz vsake matične sekcije in jo izvoli skupščina zbornice. Komisija za vpis v imenik samostojno odloča o izpolnjevanju pogojev za vpis v imenik IZS in za izbris iz njega, izdaja potrdila in odločbe o vpisih v imenik IZS in izbrisih iz njega, izdaja izkaznice in enotne žige članom IZS, izvaja disciplinske sankcije izbrisa iz imenika IZS na podlagi pravnomočnega sklepa disciplinskih organov zbornice. Komisija za vpis je v letih od 1998 do 2007 morala pregledati in obravnavati za vpis in izbris skoraj 6.000 vlog. V tabeli 1 je prikazana rast članstva v IZS od leta 1998 do konca leta 2006 po posameznih matičnih sekcijah.

 

V posameznih letih je prišlo tudi do izbrisov iz članstva iz IZS, kar je razvidno iz tabele2. Posamezni člani IZS imajo eno ali več različnih pooblastil. Ta pooblastila so lahko ali za odgovorno projektiranje, odgovorno vodenje del ali za oboje skupaj ter za odgovorno revidiranje. Geodetska stroka ima svoja specifična pooblastila (tabela 3).

 

Komisija za strokovne izpite zagotavlja izvajanje strokovnih izpitov za vse stroke in smeri, izdaja potrdila in spričevala o opravljenih strokovnih izpitih, izvaja nostrifikacijo strokovnih izpitov po Zakonu o graditvi objektov, koordinira in vodi delo vseh izpitnih komisij posameznih strok. Komisija usklajuje vsebine izpitnih programov in katalogov znanj ter vodi sezname strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na programe strokovnih izpitov vseh strok. Komisijo za strokovne izpite imenuje upravni odbor zbornice. Člane izpitnih komisij posameznih strok imenuje upravni odbor zbornice na osnovi predlogov posameznih matičnih sekcij in po predhodnem soglasju ministra za graditeljstvo. V teh izpitnih komisijah posameznih strok skupaj sodeluje več kot 150 izbranih strokovnjakov.V letih 1999 do konca leta 2006 je opravilo strokovni izpit pri IZS 4453 kandidatov, to pomeni, da je bilo potrebno mentorjem pripraviti takšno število strokovnih pisnih nalog za kandidate ali pa pregledati njihova predložena referenčna dela, opraviti je bilo cca 17.500 ustnih izpitov, kajti vsak kandidat poleg naloge opravlja še štiri ustne izpite iz zakonsko predpisanih področij. Pri tem obsežnem in strokovno zelo zahtevnem delu je v komisijah delovalo preko 150 mentorjev in izpraševalcev različnih strok, ki so vrhunski strokovnjaki na posameznem področju. Vse to delo so člani strokovnih komisij opravljali v popoldanskem času poleg svojih službenih obveznosti. Tabelarični prikaz po strokah in letih je prikazan v tabeli 4. Komisija za strokovne izpite je vsako leto ažurirala vsebine izpitnih programov v skladu s sprejetimi novi zakoni, pravilniki in standardi. Za vse stroke skupaj je 36 različnih izpitnih programov in katalogov znanj (tabela 4).

 

Komisija za izobraževanje ima status stalne komisije zbornice in je sestavljena iz predstavnikov vseh matičnih sekcij. Komisija je začela z aktivnim delom leta 2003 in pripravlja predloge programov strokovnega izpopolnjevanja, skrbi za izvajanje sprejetih programov, preverja učinkovitost oblik in načinov strokovnega izobraževanja. Vsebine izobraževanj so zajemale teme s področja sistemske zakonodaje, pravilnikov ter najrazličnejše aktualne strokovne teme posameznih strok, pri realizaciji teh so sodelovali tudi strokovnjaki iz inozemstva. Najbolj obširno izobraževanje pa teče v letu 2007 za gradbenike s področja uvajanja EVROKODOV v Mariboru in v Ljubljani v obliki 33 seminarjev in predavanj s skupno udeležbo preko 1100 udeležencev. V tabeli 5 je prikazan tabelarični prikaz po letih s številom aktivnosti in s skupnim številom udeležencev.

 

Komisija za natečaje ustanovljena leta 2005, izvaja naloge, ki jih mora opravljati zbornica na področju javnih natečajev po predpisih o graditvi objektov in pravilniku o javnih natečajih. V zadnjih dveh letih se investitorji niso obrnili v okviru natečajev na zbornico. Pred tem pa so posamezni člani zbornice sodelovali pri natečajih za inženirske objekte, kot so: Črni kal, Most čez Muro, Puhov most v Ptuju, Mejni prehod Obrežje idr.

 

Upravni odbor IZS je ustanovil tudi posamezne začasne komisije in projektne skupine. Komisija za dobro prakso spremlja vse stroke in poskuša člane zbornice opozoriti na izvedene objekte, ki zaradi svoje zahtevnosti, tehnološke dobre rešitve ali domače in tuje strokovne odmevnosti zaslužijo posebno pozornost in kot take redno objavlja na spletni strani zbornice.

 

Projektna skupina za tarifne pogoje je opravila obširno delo pri pripravi priročnika »Minimalni tarifni pravilnik«, ki naj bi služil vsem projektantom pri vrednotenju njihovega dela, a vlada republike Slovenije ni dala soglasja, da bi ga lahko uradno uporabljali kot obvezen tarifni pravilnik za vse člane Inženirske zbornice.

 

Komisija za sistemske zakone sproti spremlja pripravo in spremembo zakonodaje in pravilnikov, ki jih pripravlja ministrstvo za področje graditve, sodeluje pri pripravi pripomb in amandmajev na posamezne akte, ki UO IZS posreduje ustreznim organom.

 

Komisija za informiranje opravlja nalogo informiranja vseh članov in javnosti o tekočem delu in strokovnih dogodkih zbornice. Svoje delo realizira preko spletne strani zbornice in z izdajanjem glasila IZS.NOVO, ki izhaja že vseh 10 let in je izšlo že 43 številk.

 

OSTALE AKTIVNOSTI IZS

 

Dan inženirjev je aktivnost zbornice, na katero smo lahko vsi člani zbornice zelo ponosni. Dan inženirjev je postal tradicionalni vsakoletni organizacijski in strokovni dogodek. Prireditev temelji na izobraževalnem delu - predavanjih strokovnjakov z različnih področij tako iz Slovenije kot tudi iz tujine in podelitvi Nagrad IZS za inženirske dosežke in podelitvi Naziva častni član IZS. Od leta 2001, ko je bil organiziran prvi Dan inženirjev v Ljubljani, se ta dogodek vrši vsako leto in to praviloma izmenično v Mariboru in Ljubljani. Na osnovi predlogov posameznikov ali matičnih sekcij Odbor za nagrade IZS vsako leto predlaga UO IZS, da podeli največ 6 Nagrad za inženirske dosežke in največ 3 podelitve Naziva častnega člana IZS. Ob letošnji 10 obletnici pa je IZS podelila tri nagrade za inovativnost pri inženirski dejavnosti.

Mednarodno sodelovanje je bilo vzpostavljeno kmalu po ustanovitvi IZS Slovenije. Najprej se je vzpostavilo sodelovanje z Nem čijo in Hrvaško. Že leta 1998 je bila podpisana kooperacijska pogodba z Bavarsko inženirsko zbornico, leta 2000 se je Matična sekcija gradbenih inženirjev aktivno vključila v Evropski svet gradbenih inženirjev - ECCE, sledilo je leto 2001, v katerem je Inženirska zbornica Slovenije bila v Moskvi sprejeta v Svetovno zvezo inženirskih organizacij - WFEO. Leta 2003 je bil na Dunaju ustanovljen Evropski svet inženirskih zbornic - ECEC (Europpean Council of Engineers Chambers). Ustanovni dokument je podpisalo deset evropskih inženirskih zbor nic oziroma inženirskih orga nizacij, nosilk javnih pooblastil na področju graditve objektov v svojih državah: Slovenija, Nemčija, Italija, Avstrija, Češka, Poljska, Slovaška, Madžar ska, Hrvaška in Črna gora, katerim so se kasneje pridružile še druge evropske države.

 

ZAKLJUČEK

 

Če naredimo globalno oceno opravljenega dela Inženirske zbornice Slovenije v 10 letih njenega obstoja, lahko s ponosom ugotavljamo, da je kljub skromnim možnostim v začetku tako glede prostorov, kadra in organiziranosti, dosegla rezultate in razvoj, ki je lahko v ponos vsem članom IZS. Zbornica se je prostorsko, kadrovsko in pred vsem organizacijsko stabilizirala in s strokovnostjo svojih članov bistveno vplivala na dvig kvalitete izgradnje objektov. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da država, t.j. ministrstvo in lokalne skupnosti, vse premalo uporabljajo in upoštevajo velik strokovni in intelektualni potencial, ki je zbran v članstvu Inženirske zbornice Slovenije, tako pri pripravi zakonskih predlogov in pravilnikov kot pri pripravi in realizaciji velikih državnih in javnih investicij. Veliko podporo pri vsem tem delu vodstvu IZS, organom IZS in vsem komisijam je nudila strokovna služba IZS, ki je v primerjavi z ostalimi znanimi zbornicami kadrovsko zelo racionalna zasedena, s svojim delom pa je zelo učinkovita.

 

Ob 10. obletnici Inženirske zbornice Slovenije čestitamo vsem aktivnim članom in vodstvu zbornice, ki so skupaj omogočili s svojim delom doseči zavidanja vredne rezultate in na osnovi tega lahko z optimizmom gledamo v boljšo strokovno bodočnost na področju projektiranja in gradnje objektov.