Priročniki Publikacije  

IZS ŽELELI STE IZVEDETI

 

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

 

Kje se dobi podatke o predpisih, ki veljajo za minimalno dovoljeno širino parkirnega mesta v Ljubljani?

 

Državnega predpisa o dimenzijah parkirnih mest (dalje PM) Slovenija nima in ga tudi v Jugoslaviji ni bilo. Zato se je vedno uporabljalo nemške predpise na tem področju. Leta 1979 (obnova 1991) je FGG-PTI za MOL izdelal posebne Tehnične normative za mirujoč promet, ki v Ljubljani seveda "polno" veljajo, priznava pa jih tudi večina ostalih občin pri nas. Načeloma je minimalna širina PM 2,30 m, če so PM v vrsti (in ne eno za drugim - recimo vzdolž ceste, ko je to 2,00 m). Ta širina omogoča zadostno odpiranje vrat vozila pri vstopu/izstopu voznika. Odstopanje širine za kakšen cm seveda ni usodno, če je dovozna pot do PM dovolj široka (recimo najmanj 5,50 m pri PM širine 2,30 m). Če je ta širina manjša, mora biti PM ustrezno širše (za uvoz/izvoz na/s PM). Dolžina PM je 5,00 m (pri vzdolžnem parkiranju ob cesti 6,00 m), pri čemer previsni del vozila lahko sega preko robnika (4,70 + 0,30 m). Površina izza robnika šteje v površino PM in mora biti zaščitena pred izcejanjem olj. Glede na vse večje dimenzije vozil se zadnja leta priporoča, da širina PM ne bi bila ožja od 2,50 m pa tudi dolžina naj bi se povečala na 6,00 m ali vsaj na 5,50 m. V ZDA imajo na parkiriščih PM za normalne in PM za velika vozila. Tarifa je seveda različna. Če je površina PM 11,5 m2, je to pri dolžini 5,00 m širina PM 2,30 m, kar naj bi bilo zadostno glede na minimalni predpis. Število PM in njihova velikost je bilo določeno v lokacijski dokumentaciji in v projektni dokumentaciji za gradnjo objekta in njegove zunanje ureditve. Vsako spreminjanje uradno potrjenih dokumentov je seveda protipravno. Za take spremembe mora investitor pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja na zakonsko predpisan način (enako kot za "osnovno" gradnjo). Za obravnavo kršitev so pristojne inšpekcijske službe. Pa še to. Morebitne kupce nepremičnine na parkirišču moram opozoriti na vpis njihovih pravic na parkirišču v kupoprodajne pogodbe. Lastništvo posameznega PM je nujno povezano s solastništvom na skupnih površinah parkirišča (in na dovozu) nanj, kar seveda predstavlja tudi kasnejšo odgovornost za vzdrževanje. Solastništvo na skupnih površinah parkirišča se porazdeli glede na število PM in nima nobene zveze z deleži, ki jih izkazujejo lastništva stanovanjskih površin v zgradbi, ki je zgrajena na isti parceli. Prodaja posameznega PM, ki v KP-pogodbi eksplicitno ne vključuje pripadajočih funkcionalnih površin parkirišča, je lahko najmanj dvomljiva, če ne že zavajujoča poteza. Poznani so mi sodni spori, ko so podjetja, ki so prodajala posamezne elemente nepremičnin, skupne funkcionalne površine vknjižila v ZK enostavno na svoje ime in s temi površinami kasneje spet "trgovala" (prodajala).

 

Projektna in tehnična dokumentacija se je zmeraj vezala z vrvico in pečatila. V zadnjem času sem slišal zatrjevanja, da tega ni več potrebno početi. Ker ne v Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji, ne v ZGO ni eksplicitno napisano, kako mora biti oddana dokumentacija, me zanima, ali je to prav. Na kakšen način zagotoviti, da je oddana dokumentacija pristna, če je brez vrvice? Lepo prosim za mnenje ali navedbo pravilnika, ki to določa!

 

Niti v Zakonu o graditvi objektov, niti v Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji ni eksplicitno napisano nič o pečatenju projektov. Mišljeno je bilo, da jih bodo pečatili z vlogami za PGD na samih upravnih enotah. To se seveda ni obneslo, zato se je po tihem uvedla ponovna praksa (in morda je prav tako tudi za zaščito projektanta), da se pečati PGD, včasih pa tudi PID. Ker bo v kratkem sprejeta Novela ZGO1 in posledično tudi nov Pravilnik o projektni dokumentaciji, bomo skušali vplivati, da se tudi to precizira v njem.

 

Na tehničnem pregledu nam je požarni inšpektor podal pripombo, da moramo označiti prehode med požarnimi sektorji tam kjer gredo instalacije med sektorjema? Prehode smo zatesnili z požarnimi blazinicami. Ali obstaja  predpis kako te prehode označiti? Barva? Oznaka?

 

Grafični simboli in oznake, ki se uporabljajo v grafičnih prilogah študij in zasnov požarne varnosti ter požarnih redov, so opredeljeni v Pravilniku o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarnih študij in požarnih redov (Ur. list RS, št. 138/04). Za simbole in oznake in oznake, ki niso navedeni v pravilniku, se uporablja SIST ISO 6790 in SIST EN 60079-10 (eksplozija). Enake simbole in oznake se uporablja tudi za opredelitev požarne odpornosti:

• gradbenih elementov nosilne konstrukcije in na mejah požarnih sektorjev v načrtih arhitekture in gradbenih konstrukcij (požarna odpornost nosilcev, sten, stropov, vrat ipd.),

• prehodov električnih in strojnih instalacij skozi gradbene elemente (stene, stropi) na mejah požarnih sektorjev v načrtih strojnih in električnih instalacij.

Za prehode instalacij na mejah požarnih sektorjev se v načrtu instalacij (strojne ali električne) na mestu prehoda vriše:

• simbol za čas požarne odpornosti (polkrog - 30 minut, krog - 60 minut, krog in polkrog - 90 minut itd.);

•  črkovna oznaka za požarno odpornost: EI 30, EI 60, EI 90 ipd. Za prehode instalacij se zahtevata kriterija E (celovitost) in I (izolativnost). Lahko doda še dodatna črkovna oznaka za dimotesnost S (npr.EI 30-S), samozapiranje C itd.

 

Barve simbolov in oznak so črne (če so načrti črno-beli) ali rdeče (če so načrti v barvah). Za nadaljnje informacije se obrnite na MO/Uprava RS za zaščito in reševanje, ki je pripravila zgoraj navedeni pravilnik.