Priročniki Publikacije

Pravilnik o projektni dokumentaciji – novosti in prvi odmevi

PRAVILNIK O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI – NOVOSTI IN PRVI ODMEVI

Podzakonski akti ZGO-1B

Komisija za sistemske zakone

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

V prvem čenu Pravilnika najdemo določilo, da Pravilnik velja le za zahtevne in manj zahevne objekte.

OSNOVE IN VELJAVNOST

Na osnovi ZGO 1-B, ki je izšel v Ur.l. RS 126/07 in je stopil v uporabo 15.4.2008, je bil v Ur.L RS 55/2008 izdan tudi Pravilnik o projektni dokumentaciji. Ta Pravilnik že velja in moramo po njem izdelovati vse projekte za manj zahtevne objekte, za katere bomo vlagali zahteve za upravne postopke (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje) po koncu leta 2008 in za zahtevne objekte po koncu leta 2009. Če vlagamo zahtevke znotraj teh prehodnih obdobij, lahko uporabljamo še stari Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l.RS, št. 66/04 in 54/05). Kljub temu pa pravilnik zahteva, da se dele PGD (območje za določitev strank v postopku) izdela v skladu z novim Pravilnikom. Tako v praksi kaže, da je pri novo začetih projektih edino smiselno takoj pričeti projektirati v skladu z novim Pravilnikom.

NEKAJ O NASTAJANJU PRAVILNIKA

Žal moramo ugotoviti, da sam nov Pravilnik ni nastajal tako kot smo si zamišljali in želeli v IZS. Sami smo od samega začetka celo predlagali izdelavo tega Pravilnika na IZS, in sicer na osnovi analiz napak in težav dosedanjega Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji. Pravilnik je tako nastal na MOP in na dokončanega smo imeli obilo pripomb, ki pa smo jih lahko prezentirali le v pisni obliki. Tik pred izidom smo dobili na vpogled »končno« verzijo, ki je sicer upoštevala nekaj naših pripomb, prinesla pa kup novosti in idej, od katerih so bile nekatere popolnoma nesprejemljive. Po reakciji in časovni stiski smo na »kriznem sestanku « le uspeli razložiti, kje so naše pripombe. Predvsem smo bili proti postavljanju popolnoma novega koncepta nastajanja dokumentacije in namena posameznih vrst dokumentacij. Za nekatere pripombe so imelina MOP posluh, tako, da smo čez noč celo sami izpisali predlog nekaterih novih, oziroma popravljenih členov. Seveda pa so marsikatere naše pripombe ostale neuslišane. Tako, žal, lahko rečemo, da smo le deloma sodelovali pri nastanku tega Pravilnika. Prepričani smo, da bi ob začetnem sodelovanju z IZS in analizi slabosti dosedanjega Pravilnika, nastal za prakso boljši Pravilnik.

KJE SO NOVOSTI? NOVOSTI, KI IZHAJAJO IZ SAMEGA ZGO1-B

Nekaj bistvenih novosti izhaja iz samega ZGO1-B, ki je želel na področju projektov za vsako ceno poenostavitve, krčenje dokumentacije, kot bi bil to osnovni vzrok neuspešne izgradnje. Sam Pravilnik je to v nekaterih primerih in podrobnih določilih še potenciral. Splošno mnenje je, da bodo poenostavitve v večini primerov škodljive ZGO1-B že v osnovi krči dokumentacijo na način, da (ponovno) govori le o »projektni dokumentaciji«. Izpadla je »tehnična dokumentacija «, ki je prej vsebovala PID, POV in PVUE (kratice so skladne z imenovanjem v pravilnikih). Kar se tiče izpada termina »tehnična dokumentacija« in njihovih »prikazov « res ni velike škode. PID je prenesen v Projektno dokumentacijo, PVUE obravnava zakonodaja s področja geodetske dejavnosti. Izpadel pa je POV kot vrsta projektne dokumentacije. Ostala so le obratovalna in vzdrževalna navodila, ki jih je potrebno za zahtevne objekte priložiti pri vlogi za Uporabno dovoljenje. Seveda to ni del Projektne dokumentacije in sploh ne del PID. Obratovalna navodila lahko izdela kdor je za to usposobljen.

Ta del krčenja (formalni) morda ni tako boleč kot krčenje pri sami Projektni dokumentaciji. Tu je sicer ostal (po velikih mukah) Idejni projekt, ki pa sicer nima več nobenega mesta v formalnih postopkih, izpadel pa je Projekt za razpis. S tem je bila narejena velika škoda. Argument tega izločanja je bil, da to, kot tehnične specifikacije, obravnavata oba zakona s področja javnega naročanja (kratko ZJN). Žal temu ni tako, saj v ZJN ni nikjer napisano, kako se take specifikacije (projekti) izdelajo, kdo je odgovoren zanje. Tako sedaj tudi tehnične dele razpisne dokumentacije izdeluje kdorkoli. Pretrgala se je nit do projektanta in njegove odgovornosti. Vemo pa, da so že sedaj ravno slabi razpisi ključni element neuspešne izgradnje, predvsem pri objektih s področja javnega naročanja. Vprašanje je tudi, na kateri tehnični osnovi se bo izdelovala razpisna dokumentacija. V nekaterih primerih je bil to posebej dodelan PGD, včasih celo Idejni projekt, le v nekaterih primerih že PZI. Po zahtevah iz Pravilnika nobena izmed teh dokumentacij (posebej ne PGD, ki postaja vedno bolj skupek elaboratov in Izjav) ni prav primerna za to nalogo. Tu bomo morali nujno nekaj doreči. Tudi v naših prispevkih smo že omenili, tudi v praksi nelogično, izenačevanje pojma Idejna zasnova (iz ZGO1-B je to dokumentacija, s katero iščemo projektne pogoje) s pojmom Idejne rešitve (ki ga nočemo priznati kot dokumentacijo, s katero izbiramo variante in je uporabna tako pri izdelavi DPN in OPPN kot pri izdelavi Investicijske dokumentacije). Mimogrede: v samem zakonu je v členu, ki govori o natečajih, napisan pojem Idejne rešitve.

NOVOSTI

Že v prvem členu Pravilnika najdemo določilo, da Pravilnik velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte. To izhaja iz dejstva, da enostavni objekti ne potrebujejo prav nobene dokumentacije in da nezahtevni objektim (nova kategorija po ZGO1-B) potrebujejo le skico na posebnem formularju, ki jo očitno lahko pripravi kdorkoli. Prav to pa je lahko, predvsem upoštevaje, kateri objekti vse so uvrščeni med nezahtevne, precej sporna poenostavitev. Glede sestava projektne dokumentacije je nov Pravilnik v principu ostal pri stari delitvi na Vodilno mapo in Načrte, ki so podobno kot do sedaj opremljeni s številkami, vendar je izločil »druge gradbene načrte«, kar v praksi že povzroča probleme. Elaborate (kot načrte pod številko 10 iz starega Pravilnika) je izločil iz kategorije »načrtov«, saj jih večinoma zahtevajo drugi zakoni in zanje ne veljajo pravila in odgovornosti za izdelovanje načrtov. Torej: izdelujejo jih tisti, ki to znajo, v kolikor ni s kakšnim predpisom (npr. požarna varnost) izrazito napisano, kakšni so

pogoji za izdelovalce. Glede določil o samem formiranju projekta, vpisih na naslovnih straneh ter obveznih sestavinah vsake vodilne mape in načrta, je nekaj manjših sprememb. Pomembno je določilo, da za Vodilno mapo odgovarja OVP kljub temu, da v praksi poglavje o »lokacijskih podatkih« izdeluje kakšen drug specializiran projektant.

Pomembno je določilo, ki ga ni bilo niti v prejšnjem zakonu, niti Pravilniku in sicer, da mora biti projektna dokumentacija izdelana v slovenskem jeziku. To je sicer zelo prav, vendar bo to, posebej v PZI, pri tehnoloških objektih, kjer so dobavitelji tujci, težko doseči. Ali to posredno pomeni, da bomo smiselno ponovno uvajali tako imenovano »nostrifikacijo projektov«, ki smo jo poznali dva zakona nazaj? To bo pokazala praksa. Zelo določeno je, kako mora biti vsaka sestavina vodilne mape ali načrta označena, kar je prav, saj le skupaj z vsebino dobimo pregled nad celoto. To je pomembno tudi zaradi tega, ker Pravilnik ne zahteva nobenega podpisovanja posameznih sestavin (npr. risb, izračunov, poročil) ampak le podpis OVP in OP. Določeno je tudi, da je lahko več načrtov iste vrste, ki jih oštevilčimo po piramidni strukturi. S tem je podana rešitev, ki smo jo zaradi nedorečenega prejšnjega Pravilnika sicer pojasnili v Priročniku, ki ga je izdala IZS. Novost, ki je izšla iz naših pripomb in sugestij je tudi ta, da je dopustno v načrtu ene vrste prikazati manjše dele, ki bi po stroki sicer spadali v drug načrt, a ga ni racionalno izdelovati. V tem primeru se za ta del, med izdelovalce načrta, vpelje sodelavec – odgovorni projektant. Kje je meja, kjer lahko takšen postopek uvedemo, je prepuščeno presoji odgovornega projektanta druge sodelujoče stroke.

Precej vprašanj se pojavlja okrog dejstva, da v vsebinah niso eksplicitno navedeni izračuni. To pa ne pomeni, da jih ni. Navedeni so v tehničnem poročilu. Seveda pa se ne zahtevajo izračuni v celoti, le metode izračuna in rezultati. Podobno velja za popise količin, oziroma ocene količin in ocene stroškov. Idejna zasnova je namenjena pridobivanju projektnih pogojev. Za stavbe se zahteva le načrt arhitekture ter »prikaz« priključkov na infrastrukturo. Iz tega določila ni jasno, tolmačimo pa si lahko, da se v načrt arhitekture poda nekaj osnovnih podatkov (kapacitete in predvidene rešitve) o priključkih. Nekateri lastniki infrastrukture menijo, da je to premalo za pridobitev »soglasja za priključitev«, vendar MOP tudi z obrazložitvami vztraja pri tem. Z Idejno zasnovo je na novo določena vsebina lokacijskih podatkov v Vodilni mapi. V Pravilniku je tudi »poenostavitev«, ki govori o tem, da v primeru odstranitve objekta ali spremembe namembnosti Vodina mapa ne vsebuje grafičnega prikaza, ampak le tekstualni opis. Morda ni »poenostavitev« v pravi točki, saj bi morda za namen zadostoval res le skromen grafični prikaz. Idejni projekt je sicer ostal v sklopu projektne dokumentacije, a mu Zakon ni dal še drugih namenov, ker ne želi posegati na področja drugih zakonov (podloga za investicijski program, podloga za OPPN ali DPN). Govori se o tem, da se IDP izdela v variantah (kar je praviloma vloga Idejnih rešitev), ki jih pa Pravilnik noče poznati. Vsaka dokumentacija manj je bil uspeh sestavljalcev tega Pravilnika. Ker pa IDP nima pravega pomena v proceduri pridobivanja gradbenega dovoljenja, so lokacijski podatki po našem mnenju preobširni (posebej če se dela v variantah).

Pri PGD se začenjajo nova določila že z zahtevo po vezanju z državno vrvico in pečatenju vseh sestavin projekta in tudi dodatkov, če so izdelani. Spremembe so predvsem v vsebini Vodilne mape. Tukaj ni več obširnega birokratskega dokazovanja, kako smo pridobivali projektne pogoje in soglasja. Poenostavitev je tudi v prikazovanju vplivnih področij, ki je sedaj nadomeščeno s prikazom »področja strank v postopku«. Če je prostor urejen z OPPN ali DPN, tega ni. Seveda pa bomo morali na novo definirane zahteve skrbno preučiti. Določeno je tudi, da se grafični prikazi izdelajo na geodetskem načrtu. Pravilnik vsebuje tudi člen, ki pojasnjuje, kaj se šteje kot komunalna oskrba, ki sledi napredku tehnike, kar bi prej spadalo v sam Zakon. PGD vsebuje tudi vrsto elaboratov, ki jih predpisujejo drugi zakoni. Že v samem Pravilniku jih je navedenih cela vrsta, obvezna priloga je tudi vrsta izkazov, ki sledijo iz določil teh elaboratov. Po teh določilih se vidi, da se PGD vedno bolj preveša v dejanski izdelek, s katerim le dokazujemo izpolnjevanje bistvenih zahtev gradnje in prostorske zahteve, kar pomeni, da je poudarek na vsebini Vodilne mape in vsebinah Elaboratov. Okrog vsebine in o tem, kako je sestavljen PZI in kasneje PID, je bilo kar precej razpravljanja in različnih mnenj. Ideje so bile celo zelo revolucionarne: da bi PGD kar dopolnjevali z detajli v PZI, in kasneje še dodali obrazložitve, kaj smo spremenili, glede na PGD in to bi bil PID. Taka rešitev, ki ima vrsto praktičnih zadržkov sicer ni obveljala, nekaj te »filozofije« pa je ostalo v PID. Po dokazovanju je le prišlo do tega, da je vsebina PZI nadgradnja PGD vendar tako, da se vidi celota, in sicer ali s ponovitvijo delov iz PGD ali pa z natančnim citiranjem, kje je kaj v PGD že bilo obdelano (npr. izračuni). Kot smo že omenili, smo imeli s sestavljalci Pravilnika na MOP še največ razhajanja pri PID. Tu gre za bistveno drugačno razumevanje namena in s tem vsebine PID. Predlog Pravilnika je PID namenil predvsem vlogo dokumentiranja sprememb glede na PGD! (Opomba: ne pa PZI, kot bi pričakovali). Po našem mnenju takih sprememb sploh ne sme biti, saj bi v nasprotnem morali izdelati spremembe PGD in morda celo iskati dopolnitev ali spremembo GD. Po naše je smiselni namen PID dobiti dokumentacijo zgrajenega objekta, ki jo v življenjski dobi dopolnjujemo in nam koristi kot ažurirana dokumentacija objekta in kasnejša podloga za eventualne rekonstrukcije dozidavanja in nadzidavanja. Torej nas dokumentiranje odstopanj od PGD kasneje ne zanima, saj imamo kar dve izjavi, ki potrjujeta, da sta projekt in izvedba v skladu s PGD. Kljub temu je po Pravilniku dana kar precejšnja vloga skladnosti s PGD (vse zaradi osnovne bojazni, da se po pridobljenem GD gradi nekaj popolnoma drugega, za kar je cela vrsta drugih vzvodov in je PID v ta namen prepozen). Po naših pripombah je le prišlo do kompromisne rešitve, kjer je PID PZI z vsemi spremembami in se ga po potrebi izdela tudi kot čistopis. V sam Pravilnik je prišlo tudi določilo kako preprečiti, da se bo v primeru, ko je projektant PID nek drug projektant (kar je žal mogoče), izgubila sled za originalnim projektantom iz PZI. Pravilnik še določa, da v kolikor ni prišlo do sprememb do GD, potem ni potrebno izdelovati vodilne mape. V zadnjem trenutku se je v Pravilniku znašlo podpoglavje, ki določa posebnosti projektne dokumentacije za enostanovanjske stavbe. Tu je zakonodajalec kot posledica preveč populističnih mnenj uvedel skrajne poenostavitve, da je dokumentacija za take stavbe odveč, saj vsak mojster zna graditi brez načrtov in jih tudi »običajno ne gleda in upošteva.« Tako se za PGD zahteva le Vodilna mapa in načrt arhitekture ter izjava OP, da bo objekt mehansko odporen in stabilen. Ravno to določilo je povzročilo obilo upravičenih negodovanj in vprašanj, predvsem: na kakšni osnovi bo OP dal tako izjavo, če pa niso bili narejeni elementi načrta gradbenih konstrukcij? V PGD tudi niso predvideni nobeni načrti instalacij. Po mojem menju bi lahko edino pametno poenostavitev naredili na način, da bi za enostanovanjske hiše dejansko v načrtih združili PGD in PZI. V delih PGD (vodilna mapa) in PID je potrebno dokumentacijo predati v digitalni obliki in to v formatu, ki ga določa predpis o prostorskem informacijskem sistemu. Torej novost, ki jo bomo morali še osvojiti.

ZAKLJUČEK

Novi Pravilnik prinaša kar precej novosti. Trudil se je poenostaviti nekatere zadeve, ki so nas v dosedanji praksi bolele. Upamo, da mu je to delno uspelo. S preveč poudarjenim ciljem po poenostavitvah in težnji izpolnjevanja le strogo formalnih zahtev (npr. odstopanja od PGD) pa prvi odmevi iz prakse kažejo, da je prinesel tudi nekaj novih določil, ki jih nismo sprejeli z navdušenjem. Vse pa potrjuje, da Pravilnik nima namena dati odgovora na neko minimalno tehnično vsebino, kar so nekateri projektanti iluzorno pričakovali. Morda pa je to izziv za IZS, da za posamezne tipične objekte in stroke izdela priporočilo o minimalni tehnični obdelavi v posameznih načrtih.