Priročniki Publikacije  

In memoriam

 

ROMAN LEBAR,

univ.dipl.inž.kem.tehnol.

1951 – 2008

 

28. avgusta 2008 se je zaradi hude bolezni končalo ustvarjalno delo g. Romana Lebarja, univ.dipl.inž. kem.tehnologije.

 

 

 

 

 

 

Takoj po ustanovitvi Inženirske zbornice Slovenije v letu 1997 je postal njen član in hkrati član Upravnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev. V letu 2000 je bil izvoljen za predsednika Upravnega odbora te matične sekcije in s tem postal tudi član upravnega odbora Inženirske zbornice Slovenije. Zaradi visoke strokovnosti in bogatih praktičnih izkušenj je na željo članov IZS prevzel še funkciji predsednika Komisije za sistemsko zakonodajo in funkcijo predsednika izpitnih komisij za strokovne izpite inženirjev tehnologov. Matična sekcija inženirjev tehnologov vključuje tehnologe različnih strok, zato je bilo zanj vodenje te sekcije že samo po sebi strokovno in operativno zahtevno. S svojim znanjem in izkušnjami je kot član UO IZS veliko prispeval k učinkovitemu delu celotne IZS. Izredno pa ga bomo pogrešali pri delu kot predsednika Komisije za sistemsko zakonodajo, ki je v imenu IZS s konstruktivnimi predlogi sodelovala pri pripravi zakonodaje s področja graditve objektov in se pri tem še posebej zavzemala za to, da bi v tej zakonodaji vsebinsko prevladala strokovnost, oplemenitena z zahtevami prakse. V tej vlogi je g. Roman Lebar veliko pripomogel k temu, da je Zakon o graditvi objektov vedno bolj naravnan v tej smeri in da se v predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti vse bolj uveljavlja enakopravnost strok v investicijskem procesu. Kot preudaren in vztrajen zagovornik strokovnosti in dobre prakse pri graditvi objektov se je uveljavil tudi kot osebnost, zato je njegova izguba še toliko večja. Poleg navedenih funkcij v IZS je bil še uspešen samostojni podjetnik, ki je načrtoval številne procesne tehnologije za zahtevne industrijske objekte po Sloveniji in v tujini. Tako je bil izredno obremenjen in je večji del svojega življenja posvečal delu. Bodimo mu hvaležni za vse. Ohranimo ga v spominu kot strokovnjaka, sodelavca, prijatelja. Pozitivne izkušnje iz njegovega dela in spoznanj, ki nam jih je posredoval v sodelovanju z nami, pa uporabimo pri svojem delu in mu izkažimo priznanje tudi po tej poti.