Priročniki Publikacije  

ŽELELI STE IZVEDETI

 

 

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

Na upravni enoti zahtevajo prikaz ureditve gradbišča. Sklicujejo se na »prikaz območja gradbišča«. Ta prikaz si predstavljam kot prikaz linije nekaj metrov stran od gradbene linije - kot bodočo gradbiščno ograjo (približno). Menim, da odgovorni vodja projekta ne more v mapi 0 prikazovati neke ureditve gradbišča (saj je to stvar PZI-ja). Upravna enota pa želi imeti ureditev gradbišča (ograja, tabla, deponije, itd.). Kako je s tem prikazom.

 

V Vodilni mapi PGD je le “grafični prikaz območja gradbišča” (18. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji, Ur.l. RS št. 55/08), kot sami pravilno ugotavljate. Risbe in opis ureditve gradbišča se ob sodelovanju izbranega Izvajalca del izdela v PZI (5. odstavek 28. člena Pravilnika). V praksi se to običajno kombinira z Varnostnim načrtom, ki je obvezen elaborat, in se ga izdela pred pričetkom del na gradbišču (po PGD). Tako rešitev predvideva tudi prej omenjen člen Pravilnika.

 

Zanima me, kako je z geodetskim načrtom v primeru, če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN? Prav tako me zanima, kaj bi iz OPPN priložil v vodilno mapo po skrajšanem ugotovitvenem postopku za PGD?

 

Po 25. členu Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS št. 55/08) je potrebno PGDju kot obvezen elaborat priložiti vsaj geodetski načrt, izdelan po predpisih o geodetskem načrtu, če gre za rekonstrukcijo s katero se spreminja prostornina objekta ali novogradnjo ali dozidavo objekta.

Geodetski načrt izdelan po predpisih o geodetskem načrtu mora biti izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Ur.l. RS št. 40/04). Ta pravilnik dokaj podrobno predpisuje vsebino, način izdelave in uporabo geodetskega načrta. V primeru, ko se izdeluje PGD po OPPN, je potrebno izdelati geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta, ki mora vsebovati najmanj podatke o reliefu, vodah, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, rastlinstvu ter podatke o zemljiških parcelah. Načrt mora biti izdelan za območje najmanj 25 metrov od skrajnih robov predvidenega objekta, pri linijskih podzemnih objektih pa za takšno območje od skrajnih robov predvidenega oziroma obstoječega objekta, ki omogoča umestitev v prostor (8. člen). Na geodetskem načrtu je potrebno prikazati meje, če le-te na območju predvidene gradnje niso dovolj natančne, in jih pred prikazom mej v geodetskem načrtu urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (4. člen).

 

Naletel sem na problem z upoštevanjem Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Ur.l. RS št. 17/1998). 11. člen Pravilnika se glasi: »Pri ostalih novograjenih objektih, pri katerih gradnja zaklonišč ni obvezna, načrtovani pa so v območju naselij z obvezno gradnjo zaklonišč, je treba ojačati ploščo in elemente, ki podpirajo ploščo nad prvo etažo tako, da zdrži vplive rušenja objekta nanjo.« Če bi hotel to upoštevati, kako določiti porušno silo, ki bi jo morala plošča prenesti?

 

Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Ur.l. RS št. 17/1998) v oddelku, kjer govori o Odpornosti zaklonišč proti mehanskim vplivom, v 45. členu določa, da je vpliv zaradi ruševin objekta nad kletnimi prostori enakomerno razdeljen vpliv in sicer:

10 kN/m2 za zidane stavbe do P+2 in stavbe iz armiranega betona ali jekla ne glede na število nadstropij,

17,5 kN/m2 za zidane stavbe od P+3 do P+4 in

25 kN/m2 za zidane stavbe od P+4.

Vpliv iz prejšnjega odstavka se ne superponira z obtežbo zaradi zračnega udara.

 

 

Posredujte nam vprašanja in z veseljem vam bomo odgovorili