Priročniki Publikacije  

STROKOVNA EKSKURZIJA IZS Z OGLEDOM BRENNERSKEGA PREDORA

 

Služba za izobraževanje, informiranje in natečaje IZS

Polona Okretič, univ.dipl.zgod. in soc.kult.

 

15. in 16. januarja je IZS drugič organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo, v okviru katere smo se udeležili sejma BAU v Muenchnu in se na licu mesta seznanili z zahtevnim projektom gradnje Brennerskega železniškega predora, kot dela bodoče desete osi evropske mreže na relaciji Berlin – Palermo.

 

Letno se preko Brennerskega prelaza prepelje dva milijona potnikov in 50 milijonov ton blaga. Prelaz predstavlja najpomembnejšo evropsko povezavo sever – jug. Brennerski železniški super predor bo potekal od italijanskega mesta Fortezza do mesteca Igls pri Innsbrucku, Avstrija. Z njegovo izgradnjo bo potovalni čas med Bolzanom in Innsbruckom skrajšan na 40 minut. Pobuda za izgradnjo predora je prišla z italijanske strani, saj Alpe predstavljajo veliko oviro pri transportu italijanskega blaga proti severu Evrope. Z evropskega vidika pa je eden od namenov tega 2400 kilometrov dolgega desetega koridorja povezati Berlin s skrajnim jugom Evrope, t.j. Palermom oz. Sicilijo.

 

Prva ideja za gradnjo predora je nastala v Italiji že leta 1956. Leta 1971 je bila izdelana prva študija projekta, ki je bila financirana s strani Nemških železnic, Avstrijske zvezne železnice in Italijanske državne železnice. Leta 1979 je dežela Tirolska naročila izdelavo idejnega projekta. Prometni ministri Nemčije, Avstrije in Italije so leta 1977 sprejeli dogovor o izdelavi študije upravičenosti. Ta je bila izdelana leta 1989. Sledila je izdelava več tehničnih študij železniških tras in varnostnih konceptov. Leta 1994 je Svet EU uvrstil brennersko os za prioriteto številka ena desetega koridorja. Leta 1995 je bila ustanovljena delniška družba z imenom Brennerska železnica, leta 1999 Interesno združenje za načrtovanje osnovnega predora, leta 1999 se je pričelo s prvo fazo projektiranja, leta 2003 z drugo. Leta 2004 je bila podpisana državna pogodba med Italijo in Avstrijo za realizacijo gradnje predora. Istega leta je bilo pridobljeno soglasje k projektu in študiji varstva okolja. Leta 2005 je bila ustanovljena meddržavna komisija. Leta 2007 so se pričela gradbena dela. Leta 2008 je EU parlament sprejel sklep o sofinanciranju gradnje v višini 902 milijona EUR do leta 2013. Testni rov je bil končan leta 2008. Leta 2010 bodo začeli z deli na glavnih dveh predorskih ceveh.

 

Predor bo sestavljen iz treh cevi, dveh glavnih in ene servisne. V vsaki glavni cevi bo po ena proga – za eno vozno smer. Dvanajst metrov nižje od glavnih cevi, bo potekal manjši t.i. servisni predor, ki je namenjen geološkim raziskavam in pripravi gradnje. Istočasno bo služil tudi za odvoz izkopanega materiala in dovoz gradbenega materiala. Obe glavni cevi, premera po 10 metrov, bosta prečno povezani na vsakih 333 metrov. Prečne povezave služijo kot stranski dohodi h glavnima cevema za potrebe opravljanja vzdrževalnih del in omogočajo evakuacijo ljudi v sili.

 

V predoru dolžine 56 km bodo tri multifunkcijske postaje. Te bodo imele pomembno vlogo pri odstavitvi vlakov, servisu le-teh in pri evakuaciji. Vse bodo pod zemljo in bodo z zunanjostjo povezane preko rovov oz. dostopnih predorov.

 

Predhodna dela so med drugim obsegala 25 kilometrov geoloških vrtanj (pestra sestava tal, granit, fliš, gnajs …) in izdelavo hidrološkega prereza (podtalnica). Pri načrtovanju so veliko pozornost posvetili varnosti v predoru. V primeru nesreče, naj bi vlak skušal doseči eno od treh multifunkcijskih postaj od koder bi potekala evakuacija skozi rove v drugo predorsko cev in nato v drug vlak, ki bi potnike odpeljal iz predora. Ta druga predorska cev bo imela večji prerez in sicer zaradi logistike in potreb samega reševanja.

 

Brennerski predor in z njim povezani projekti so zahtevni projekti, ki so terjali večletno intenzivno raziskovalno delo in načrtovanje. Pri tem je gospodarnost in okoljska sprejemljivost gradbišč in gradnje igrala osrednjo vlogo. Zato da bodo obremenitve za ljudi in okolje med gradnjo predora kar se da majhne in v okviru relevantnih mejnih vrednosti, bodo vsi koraki gradbenih faz spremljani in preverjani. Izkopani material bo porabljen v največji možni meri, 20% za samo opremo predora. Ceste bodo zaradi gradnje same minimalno dodatno obremenjene. Načrtovane deponirane količine izkopane hribine so zmanjšane na minimum. Predvideno je stalno spremljanje kakovosti zraka in emisij hrupa. Deponije bodo oblikovno skladne krajini. Posebna skrb bo namenjena zaščitenim območjem (biotopom ter naravnim in grajenim spomenikom).

 

Brennerski predor bo eden največjih gradbenih objektov človeštva. Skupaj z osnovnim predorom v dolžini 56 km in innsbruškim »bypass-om«, bo ta predor z 62,7 km najdaljši na svetu. Zanj je predvidenih 6 milijard evrov. Strošek na kilometer predora znese po trenutnih ocenah 109 milijonov evrov.