Priročniki Publikacije  

ŽELELI STE IZVEDETI

 

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

 

Ali je nujno potrebno, da je odgovorni vodja projekta hkrati tudi odgovorni projektant?

V praksi je navadno, da je odgovorni vodja projekta nekdo, ki ima vea prakse in ni odgovorni projektant. Odgovorni projektant je npr. mlajši sodelavec, ki pa izpolnjuje vse pogoje zahtevane po zakonu za odgovornega projektanta.

 

Ne, ni nujno potrebno, da je odgovorni vodja projekta hkrati tudi odgovorni projektant. ZGO-1 v (3) odstavku 45. člena navaja, da kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je odgovorni vodja projekta lahko vsak posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po ZGO-1 (vpisan v imenik IZS oz. ZAPS s pooblastilom za odgovorno projektiranje – pozor na pooblastilo za zahtevnost objekta), torej tudi tisti, ki v konkretnem primeru za objekt ne bo izdelal nobenega načrta.

 

Ne pozabite, da mora biti odgovorni vodja projekta iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.

 

V kolikor pa projekt vsebuje le en sam načrt, pa je odgovorni projektant tega načrta hkrati tudi odgovorni vodja projekta ((1) odstavek 45. člena ZGO-1).

 

 

 

Smo proizvodno podjetje, ki sedaj dobiva toploto za ogrevanje prostorov iz kotlarne v sosednji tovarni. V okviru naših prostorov želimo postaviti lastno kotlovnico s peajo za kurilno olje. Predvidena moa peai je 350 kW. Uporabili bi obstojea razvod tople vode po objektih ter iste radiatorje in kaloriferje, ki so dimenzionirani za toplotni režim 90/70°C. Kotlovnico nameravamo postaviti v prostor, kjer je že sedaj toplotna postaja na katero bomo prikljuaili pea. Stavbe so v veaini izdelane pred 25 leti in so brez toplotne izolacije, del pa je novejših in izoliranih. Iz obnovljivih virov ne pridobivamo nikakršne energije. Vrednost investicije je veliko manjša od 25 % vrednosti stavb brez vrednosti zemljišaa. Za postavitev kotlovnice verjetno rabimo gradbeno dovoljenje. Pri tem pa se mi zastavlja vprašanje, ae se bomo v našem primeru morali držati zahtev Pravilnika o uainkoviti rabi energije v stavbah. Ne predstavljam si namrea kako bi lahko zagotovili 25 % moai za gretje iz obnovljivih virov, ae prav razumem se pogoji zaostrujejo tudi pri izbiri kotlov. Prosim za odgovor, ae se bomo morali držati zahtev iz pravilnika v primeru, da bomo vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja po 1. 7. 2009, ali za našo vrsto posega to ne velja. Če se je potrebno držati zahtev pravilnika, nas zanima v kolikšnem obsegu.

 

Upoštevajoč tretji odstavek 1. člena Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08) je potrebno smiselno upoštevati zahteve za posamezne elemente tega pravilnika pri prenovi in investicijsko vzdrževalnih delih, pri katerih je strošek celotne prenove (v vašem primeru izvedbe) povezan z energetskimi inštalacijami (v vašem primeru gretja) večji od 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, ali pa kadar zajema prenova več kot 25 % ovoja stavbe (v vašem primeru slednjega ne bo).

 

Ker vaša investicija ne bo presegala v pravilniku postavljenega kriterija, po našem mnenju niste dolžni upoštevati prav nobenih zahtev pravilnika. Predlagamo pa, da v izogib morebitnim težavam pri vložitvi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, predložite tudi uradno cenitev stavbe brez zemljišča in uradni predračun načrtovane izvedbe, ki bo nepotrebnost upoštevanja zahtev pravilnika tudi nesporno dokazovala s številkami.

 

 

 

V skladu s 35. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji v PGD ni vea potreben naart gradbenih konstrukcij ampak le izjava o mehanski odpornosti in stabilnosti objekta. Sam se tega drIim v smislu, da za PGD izdam le izjavo (veljavnost le-te pa pogojujem z gradnjo po PZI, saj praksa kaIe, da v lastni reIiji marsikdo gradi brez PZI), statiko pa priloIim v PZI (poleg armature). Sedaj pa naroanik (tako naj bi delali drugi) Ieli, da v PGD podam izjavo skupaj s prvo stranjo naarta gradbenih konstrukcij, nato kazalo in ‰e izjavo, ter vse skupaj zapeaatim v mapo 3. To je nek »kvazi« naart gradbenih konstrukcij brez vsebine (uvodne strani + kazalo + izjava). Menim, da to ni v skladu s Pravilnikom, saj v 35. členu izrecno pi‰e »namesto naarta gradbenih konstrukcij …«. V primeru, da se v PGD vseeno izdela naart gradbenih konstrukcij, mora le-ta po mojem mnenju vsebovati predpisano vsebino (prve strani, kazalo, tehniano poroailo s tehnianim opisom, izraauni, pozicijskimi risbami – kot je bilo nekoa). Zanima me mnenje oz. razlaga IZS v zvezi s tem.

 

Za odgovor smo povprašali MOP, direktorat za prostor. Njihov odgovor je sledeč:

Obličnost izjave po 35. členu pravilnika ni predpisana, kar pomeni, da je lahko v kakršnikoli obliki, lahko tudi s kakšnimi prilogami in dokumenti, ki jih sicer pravilnik ne zahteva.

 

Navedeno torej pomeni, da odgovorni projektant oziroma projektant z vidika upravnopravnega predpisa s tega področja (Pravilnika o projektni dokumentaciji), zaradi vodenja upravnega postopka, k temu, kar navaja spraševalec, ni zavezan. V kolikor pa to zahteva naročnik in če ga k upoštevanju njegovih zahtev silijo določila pogodbe in civilnopravni odnosi, pa bo to moral seveda storiti, vendar to nima nobene zveze z zahtevami iz predpisov o graditvi objektov.