Priročniki Publikacije  

SREČANJE PETIH INŽENIRSKIH ZBORNIC V OPATIJI

 

Kraj srečanja: Opatija, Hrvaška

Čas srečanja: 20. in 21. junij 2009

Udeleženca: Predsednik IZS mag. Črtomir Remec in svetovalka za izobraževanje, informiranje in natečaje, ga. Polona Okretič

 

 

Konec junija je v Opatiji potekalo srečanje petih inženirskih zbornic, sopodpisnic sporazuma o sodelovanju (Hrvaška zbornica gradbenih inženirjev, Inženirska zbornica Srbije, Inženirska zbornica Črne Gore, Madžarska inženirska zbornica in Inženirska zbornica Slovenije).

 

Na tokratnem srečanju je beseda tekla o dveh zadevah, in sicer o aktualni gospodarski in ekonomski krizi ter o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij.

 

Srečanje je začel dr. Mirko Orešković, ki je spregovoril o vseobči krizi, tako gospodarski kot ekonomski in tudi o krizi vrednot. Po njegovem mnenju so krizi botrovali dinamika transakcij, nezaupanje in pohlep, prav tako pa tudi prekomerno investiranje, za trenutno stanje stvari pa sta po njegovem mnenju kriva tudi marketing in rumeni tisk, ki stanje še bolj potencira. Kot odgovor na vprašanje, kako bi lahko zaustavili ta negativni proces, se mu je ponudila redistribucija vrednot, tako lokalna kot tudi globalna.

 

Predstavnik Črne Gore je v razpravi povedal, da je v Črni Gori trenutno ogromno tujih investicij, a je videti, da bo tega kmalu konec, kar pa pomeni težko situacijo za projektivna podjetja.

 

S tem, kakšne ukrepe je v pomoč pooblaščenim inženirjem sprejela naša zbornica, je prisotne seznanil predsednik IZS mag. Črtomir Remec. Predstavil je tudi zaključke okrogle mize in posveta, ki smo ju organizirali z GZS, med drugim predloga za ustanovitev Agencije za javne gradnje.

 

Mnenje o obstoječih težavah sta podala tudi madžarska predstavnika. Makroekonomska situacija na Madžarskem je zelo slaba: denarja ni, zato je država zelo zadolžena; večina tovarn je v tujih rokah, zato prevladuje interes kapitala in ne interes države; 30 % prebivalstva dela v industriji, ki je kot taka trenutno v težavah; težava je tudi v izobraževalnem sistemu, saj se je v zadnjih dvajsetih letih z liberalnim izobraževanjem poskušalo razvrednotiti šolstvo, delno pa je za slabo šolstvo kriv tudi bolonjski študijski sistem; zbornica poskuša apelirati na politiko, da ta, preden se odloči, prej vpraša stroko. Povedala sta tudi, da skuša politika zaobiti poklicno etiko in pozdravila etični kodeks ECEC.

 

Hrvatje se zavedajo, da se bodo slej ko prej s podobnimi težavami srečali tudi sami, zato vidijo izhod iz tega v zagotovitvi dignitete stroke. »Inženirji moramo biti tisti del skupnosti, ki skrbi za javno dobro in sledi cilju« je povedal dr. Orešković, in še dodal, da inženirji predstavljajo rešitev, ne težave. Kot drugod, se tudi na Hrvaškem zavedajo egoizma in interesov politike nasproti inženirstvu.

 

Povzetek težav, ki so skupne vsem petim državam in zbornicam, se je glasil:

• zastoj investicij,

• netransparentnost sistema naročil javnih investicij,

• minoren položaj stroke glede na politiko,

• nujno je partnerstvo pri pripravi projektov, ki pa mora naleteti na odprta vrata, kar na dolgi rok pomeni izhod iz krize.

 

Drugi del srečanja je zadeval poklicne kvalifikacije, zato je razprava tekla v smeri možnosti podpisa sporazuma o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij med petimi državami, ki bi ga izpeljali v razumnem času, s čimer bi oblikovali edinstveno področje v Evropi. V preteklih letih sta namreč propadla projekta vpeljave kartice evropskega inženirja, za katero se je zavzemal FEANI, in skupne platforme o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki sta jo Evropski komisiji predložila ECEC in ECCE.

 

Prihodnost Evrope je v odličnosti. Ugotovimo lahko, da ni ne v Evropi ne v posamezni državi želje po prostem pretoku povprečnih inženirjev. Ekspertom z evropskim potnim listom je potrebno zagotoviti tako splošni kot tudi zasebni interes, medtem ko morajo imeti ostali izpolnjene lokalne pogoje vzajemnosti.