Priročniki Publikacije

Želeli ste izvedeti

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

Kdaj preneha projektantska odgovornost, če sploh preneha, dokler je objekt v uporabi? Gre predvsem za projekte prometne varnosti, kot so Tomačevski rondo, predori, oprema za prometno varnost.

Projektantova odgovornost za napake objekta, katerih vzrok so napake projektne dokumentacije, je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) v zvezi z napakami solidnosti gradnje. To določata 1. in 3. odstavek 662. člena OZ, in sicer projektant odgovarja za morebitne napake v načrtu, ki zadevajo solidnost gradbe, če se napake pokažejo v 10. letih od izročitve in prevzema del.

Določen je rok 10. let, v katerem projektant odgovarja, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu. Če se te napake pojavijo po 10. letih, potem te napake, ni mogoče terjati od projektanta, saj se pojavi po zakonsko določene roku.

V primeru ko se napake v solidnosti gradnje pojavijo znotraj roka 10. let, pa je postopek sledeč. Naročnik oziroma vsak drug pridobitelj tega objekta (nov lastnik tega objekta) je dolžan o napakah obvestiti projektanta. Mora pa se držati zakonsko določenega roka. Ta rok je šest mesecev od dneva, ko je naročnik oziroma novi pridobitelj to napako ugotovil. Če naročnik ali pridobitelj zamudi rok šestih mesecev, potem se na to napako ne more več sklicevati. Sankcija za zamudo tega roka je, da je naročnikova pravica nasproti projektantu »zastarala«.

V primeru, da se torej napaka pojavi znotraj roka 10. let, naročnik oziroma novi pridobitelj objekta pa se na napako sklicuje, in v roku šestih mesecev o tej napaki obvesti projektanta, pa ima naročnik na razpolago rok enega leta, da poskusi napako, ki mu je nastala, izterjati od projektanta prostovoljno. Povedano drugače. Sedaj ima naročnik na razpolago, da v roku enega leta vloži tožbo za odpravo napake, če ugotovi, da projektant te napake ne bo odpravil prostovoljno. Če naročnik zamudi rok enega leta in če torej v roku enega leta ne vloži tožbe na odpravo napake, potem te tožbe ne more več vlagati, oziroma če jo vloži, z njo ne bo uspel. V tem primeru naročniku »zastara« pravica vložiti tožbo.

Zanima me ali obstaja kakšen pravilnik oziroma druga zakonodaja s katero je določeno, kdo lahko projektira vodovodno omrežje, kot so medkrajevni vodovodi, magistralni vodovodi in ulična omrežja (ne v objektih). V praksi se pojavlja, da projekte izdelujejo gradbeni ali strojni inženirji, kar pomeni da je v nekem primeru vodovod obdelan kot gradbeni načrt in je odgovorni projektant gradbenik, v drugem podobnem primeru pa kot načrt strojnih inštalacij in je odgovorni projektant strojni inženir. Zanima me tudi kdo lahko vrši nadzor nad zgoraj navedenimi deli med izvedbo. Mislim, da se predmete v zvezi z vodovodom posluša na strojni in gradbeni fakulteti in sta po tej logiki oba profila inženirjev za to usposobljena.

Projektiranje vodovodnega omrežja izven objekta (v to spadajo tako zajetja, rezervoarji in vodovodno omrežje kot so medkrajevni, magistralni in ulični vodovodi), je domena gradbenih inženirjev – hidrotehnikov. Projektiranje vodovodnih instalacij znotraj objektov pa je domena strojnih inženirjev. Glede nadzora pa velja pravilo, za kar imaš pooblastilo za projektiranje, to lahko tudi nadziraš.

Glede poslušanja vodovoda na eni in drugi fakulteti je potrebno podrobno pogledati študijske programe, iz njih je razvidna vsebina in na koncu tudi kompetenca diplomanta, ki je takšen študij zaključil. Vsak potrjen študijski program vsebuje tudi t.i. splošne in osebne kompetence, ki jih posamezen diplomant pridobi z izobrazbo.

Zanima me, če je in v katerem dokumentu je določena obtežba na konstrukcijske elemente (požarne stene) v primeru eksplozije.

Vplive na konstrukcije pri eksplozijah obravnava evrokod SIST EN 1991-1-7 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije- 1.7.del Splošni vplivi – Nezgodni vplivi. Eksplozije so obravnavane v 5. poglavju ter dodatku D. Standard velja za eksplozije zemeljskega plina, drugih eksplozivnih plinov in par ter mešanic prahu in zraka v stavbah silosih in rezervoarjih ter cestnih in železniških predorih. Standard ne zajema eksplozij eksplozivov (razstreliv).

Standard je privzet po metodi platnic, trenutno pa se pripravlja slovenska različica, ki bo izšla predvidoma marca 2010.

Družba nastopa kot investitor pri gradnji raznih objektov. V ZGO-ju so relacije investitor – nadzornik – izvajalec na splošno določene. Ker ima pri nas nekaj zaposlenih opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del in nadzor pri gradnji smo se odločili, da bi del nadzora (ki ga sedaj opravlja zunanji izvajalec) prevzeli sami. Tu pa nastanejo manjši problemi na relaciji: investitor – nadzornik – izvajalec. Zanima nas ali lahko nastopamo kot investitor, nadzornik in izvajalec objekta.

V 6. točki 34. člena ZGO-1 določa:

Investitor lahko nastopa kot nadzornik, vendar v tem primeru na objektu, za katerega opravlja gradbeni nadzor, ne more biti niti projektant niti izvajalec.

30. člen ZGO-1 določa:

Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje po ZGO-1 predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.

33. člen ZGO-1 določa:

Nadzornik mora pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja imeti to dejavnost zavarovano za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem svojega dela.

Torej iz tega sledi, da družba lahko na objektih, kjer nastopa kot investitor, vrši nadzor, če ima kot pravna oseba v sodni register vpisano dejavnost projektiranja ali dejavnost gradbeništva in ima to svojo dejavnost tudi zavarovano v skladu z ZGO-1. Ne more pa biti družba na istih objektih, na katerih bi vršila nadzor, istočasno tudi ali projektant ali izvajalec.

Posredujte nam vprašanja in z veseljem vam bomo odgovorili