Priročniki Publikacije  

UREDITEV PODROČJA NAČRTOVANJA POŽARNE VARNOSTI V SLOVENIJI NI NAJBOLJŠA

Požarna varnost

 

Splošno stanje na področju načrtovanja požarne varnosti ni najboljše, potrebno je nadaljevati z že začetimi aktivnostmi za izboljšanje stanja. Spremembe zakonodaje niso potrebne, potrebno je njeno dosledno izvajanje in spremljanje učinkov v daljšem časovnem obdobju.

 

5. oktobra 2009 smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Kako lahko izboljšamo ureditev področja požarne varnosti«. Na njej se je zbralo prek 60 udeležencev, pooblaščenih inženirjev in arhitektov, predstavnikov projektivnih in izvajalskih podjetij, javnih podjetij in zavodov ter fakultet in združenj.

 

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da splošno stanje na področju načrtovanja požarne varnosti ni najboljše in da je potrebno nadaljevati z že začetimi aktivnostmi za izboljšanje stanja. Prevladalo je mnenje, da spremembe zakonodaje niso potrebne, da pa je nujno potrebno njeno dosledno izvajanje in spremljanje učinkov v daljšem časovnem obdobju. Vsi uvodničarji so izpostavili potrebo po dvigu strokovnosti pooblaščenih inženirjev vseh strok na področju požarne varnosti, kar je kratkoročno mogoče doseči le z dodatnimi izobraževanji. Za razvoj stroke in področja požarne varnosti kot celote pa bi bilo dobrodošlo organiziranje visokošolskega študijskega programa požarne varnosti.

 

Osnova za razpravo je bil predlog sprememb zakonodaje s področja požarne varnosti, ki ga je aprila 2009 pripravila IZS, zavedajoč se, da se lahko izboljšanje stanja požarne varnosti doseže le na podlagi uskladitve stališč vseh ključnih akterjev s področja požarne varnosti pri pripravi predloga sprememb zakonodaje. Tako so na okrogli mizi uvodoma stališča predstavili Inženirska zbornica Slovenije (IZS), Slovensko združenje za požarno varstvo (SZPV), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo (URSZR). Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) se okrogle mize navkljub povabilu aktivno ni udeležila.

 

Okroglo mizo je vodil predsednik upravnega odbora matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, IZS, g. Jožef Studenčnik, univ,dipl.inž.metal., spec.men., ki je med drugim povedal, da je IZS poleti sprejela ukrepe za izboljšanje in ureditev področja požarne varnosti, s katerimi želi IZS spremeniti pristop pri projektiranju požarne varnosti in istočasno dvigniti strokovnost pooblaščenih inženirjev vseh strok na področju požarne varnosti. »IZS v zadnjem obdobju aktivno posega v urejanje razmer na področju požarne varnosti s podajanjem pobud in predlogov za spremembo zakonodaje, organizacijo strokovnih srečanj in izobraževanj, popularizacijo strokovnih izpitov in pripravo programa pripravljalnega seminarja za strokovni izpit. V pomoč pooblaščenim inženirjem pri delu je v teku priprava Priročnika za izdelavo Študije požarne varnosti in Zasnove požarne varnosti.« Poudaril je, da tudi ta okrogla miza sodi v niz aktivnosti IZS za izboljšanje stanja na področju požarne varnosti in da bodo imeli zaključki prav gotovo velik pomen in težo pri nadaljnjem urejanju razmer na tem področju. »Udeležba eminentnih zastopnikov najpomembnejših akterjev v slovenskem prostoru s področja požarne varnosti nam to potrjuje ne samo v smislu njihove strokovnosti, ampak so z udeležbo pokazali tudi svoj interes in aktiven pristop k izboljšanju razmer.«

 

Vsi uvodničarji so izpostavili pomembnost izobraževanja in usposabljanja pooblaščenih inženirjev vseh strok, kot temelja za vse nadaljnje aktivnosti na zakonodajnem, projektantskem, graditeljskem in nadzorno inšpekcijskem področju. Sprejeta je bila tudi pobuda za organiziranje visokošolskega univerzitetnega dodiplomskega in/ali vsaj podiplomskega študijskega programa požarne varnosti.

 

 

ZAKLJUČKI OKROGLE MIZE:

1. V prihodnje je treba dati velik poudarek predvsem dodatnemu izobraževanju vseh inženirjev IZS in ZAPS, ki morajo osvojiti najprej temeljna znanja s področja požarne varnosti, da bodo lahko rešitve, ki jim jih predlagajo odgovorni projektanti požarne varnosti, čim bolj uspešno prenašali v svoje projektne rešitve. Vir problemov s področja požarne varnosti namreč ni samo v odgovornih projektantih požarne varnosti, ampak tudi v uporabi in razumevanju ukrepov požarne varnosti tako v načrtih kot pri sami izvedbi in nadzoru. Izdelki (načrti, stavbe, objekti) namreč niso zadovoljivi, kar je pokazala tudi raziskovalna naloga, ki jo predstavil mag. Jug Aleš., FKKT.

 

2. Izobraževanja za odgovorne projektante požarne varnosti morajo biti bolj specialistična in na višjem nivoju od splošnega izobraževanja s področja požarne varnosti za odgovorne projektante vseh drugih strok. Pri organizaciji izobraževanj je priporočljivo sodelovanje IZS, SZPV in FKKT.

 

3. Prevladalo je mnenje, da spremembe zakonodaje niso potrebne, da pa je nujno potrebno njeno dosledno izvajanje in spremljanje učinkov v daljšem časovnem obdobju.

 

4. Zakonodajalec ne načrtuje bistvenih sprememb zakonodaje v prihodnje, zato se bo še naprej obdržal elaborat Zasnova požarne varnosti za vse požarno zahtevne in vse požarno manj zahtevne stavbe. IZS v pripravo Priročnika za izdelavo Študije požarne varnosti in Zasnove požarne varnosti, v katerem bodo podana izhodišča za izdelavo teh elaboratov, vključi FKKT in URSZR.

 

5. Obstoječi programi znanj za strokovne izpite za odgovorno projektiranje in odgovorno revidiranje požarne varnosti so primerljivi s katalogi znanj evropskega združenja CFPA (mag. Aleš Jug iz FKKT in Leon Pajek iz SZPV). Mnenja o tem ali so katalogi znanj za strokovne izpite primerni ali ne so bila deljena, zato bo IZS zaprosila uvodničarje oz. njihove inštitucije, da podajo detajlne pripombe nanje.

 

6. Udeleženci so podprli predlog FKKT, da se v sodelovanju več fakultet (FKKT, FA, FGG, FS, FPP, …) organizira visokošolski univerzitetni dodiplomski in/ali vsaj podiplomski študijski program požarne varnosti. FKKT se poziva, da prevzame aktivnosti za izpeljavo pobude.

 

7. Za višjo kakovost projektiranja in izvedbe je nujna odlična medsebojna komunikacija in dobro sodelovanje pooblaščenih inženirjev vseh strok in pooblaščenih arhitektov.