Priročniki Publikacije
Želeli ste izvedeti
Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS
V zadnjem obdobju smo na zbornico prejeli vprašanje ali je slovenski izpit po ZGO veljaven v Avstraliji in pod katerimi pogoji lahko slovenski pooblaščeni inženirji opravljajo delo v Avstraliji.
Pogoj za delovanje pooblaščenega inženirja v tuji državi je obstoj vzajemnosti med državama. To pomeni, da je potrebno najprej preveriti ali je morebiti sklenjen bilateralni sporazum med državama, ki rešuje vprašanje pogojev za opravljanje storitev s področja graditve objektov in urejanja prostora. V primeru, da takšen bilateralni sporazum ni sklenjen, je potrebno v pravnem redu tuje države preveriti, kakšni so pogoji za tujce, ki želijo nastopati pri storitvah s področja gradnje. Enake oz. podobne pogoje in pravice kot jih ima slovenski državljan v neki tuji državi, mora imeti tudi tuj državljan v Republiki Sloveniji.
Z Avstralijo ni sklenjen bilateralni sporazum, ki bi reševal vprašanje pogojev za opravljanje storitev s področja graditve objektov.
Pri preverjanju pravnega reda v Avstraliji smo ugotovili, da so pogoji po posameznih predelih Avstralije različni. Pogoje za posamezna področja najdete na spletni strani 
www.immi.gov.au/asri/os-qual-units.htm.
Inženirski poklici na področju graditve objektov (odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik) v Avstraliji izven predela Queensland niso regulirani. Pogoje za delovanje v predelu Queensland najdete na spletni strani www.bpeq.qld.gov.au.
Članstvo v avstralskem združenju inženirjev je v Avstraliji splošno priznano kot jamstvo za strokovno usposobljenost, kar mora posameznik predhodno že dokazati v postopku migracije. Prav tako je potrebno opraviti jezikovni test IELTES. Po zaključenem postopku migracije lahko inženir svojo usposobljenost dokazuje s članstvom v avstralskem združenju in z registracijo v nacionalnem registru inženirjev, ki je splošno priznan v celotni Avstraliji z izjemo predela Queensland. Več informacij najdete na spletni strani www.nerb.org.au.
Ker je med izvajalcem in investitorjem prišlo do konflikta investitor grozi z imenovanjem drugega odgovornega vodjo gradbišča (govorimo o osebi, ki gradbišča še ni videla). Pod kakšnimi pogoji lahko zadevo investitor izpelje – oziroma ali je to v skladu z pravno zakonodajo. Objekt je s strani investitorja delno prevzet – tretja gradbena faza.Vsi dosedanji dokumenti so s strani sedanjega odgovornega vodja gradbišča korektno podpisani (gradbeni dnevnik, vsi zapisniki, gradbena knjiga …), torejkakšen je postopek za imenovanje novega odgovornega vodje gradbišča s strani investitorja. Uzance govorijo, da je objekt prevzet s strani investitorja ko ga začne uporabljati. Torej ali se smatra, da je objekt (tretja faza) prevzet s strani investitorja, ko se pojavijo njegovi pogodbeni izvajalci (krovska dela, predelne stene), ki nimajo sklenjenega pisnega sporazuma z nosilcem posla oziroma niso podizvajalci nosilca posla?
1. Bistvo prvega vprašanja je, ali lahko investitor imenuje drugega odgovornega vodjo gradbišča.
V skladu s 76. členom ZGO-1 izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenuje odgovornega vodjo del. Če pri gradnji nastopa samo en odgovorni vodja del, v zvezi s to gradnjo nastopa tudi kot odgovorni vodja gradbišča. Iz tega izhaja, da imenuje vodjo gradbišča izvajalec del in ne investitor. Posledično izvajalec del z vodjo gradbišča sklene ustrezno pogodbo.
To pomeni, da investitor ne bi mogel imenovati odgovornega vodjo gradbišča, saj to ne izhaja iz določb ZGO-1, prav tako pa ne bi bil z njim v pogodbenem odnosu. Investitor pa ne more prisiliti, da bi izvajalec stopil v pogodbeni odnos z vodjo gradbišča, s katerim se izvajalec ne bi strinjal. Izvajalec je tisti, ki imenuje vodjo gradbišča. Če pa bi to hotel storiti investitor pa bi moral zamenjati izvajalca. S tem bi prenehal tudi vodja gradbišča, ki je v pogodbenem odnosu z odstavljenim izvajalcem.
2. Drugo vprašanje pa se veže na trenutek, ko lahko govorimo, da je objekt prevzet. Objekt je največkrat prevzet s podpisom primopredajnega zapisnika, ki je datiran na točno določen dan. Tako se za ta dan šteje, da je objekt prevzet, kar ima velikokrat zelo veliko pravnih posledic. Res je, da so primeri, ko med strankama ne pride do natančne določitve trenutka, ko se objekt šteje za prevzetega, zato je treba za trenutek prevzema upoštevati dejanske okoliščine, ki v naravi očitno kažejo na to, da je določen objekt prevzet. A ti primeri so redki.
Sicer bi lahko med te okoliščine šteli tudi prihod podizvajalcev investitorja, ki izvajajo drobna dela, a ta okoliščina ni odločilna. Omenjeni podizvajalci bi lahko na objekt prišli že prej, lahko pa tudi bistveno kasneje po predaji objekta.
Pomembnejše so okoliščine, ki se vežejo na samega investitorja in izvajalca. Če sta ti stranki z zunaj zaznavnimi dejanji pokazali, da je prišlo do prevzema objekta, potem se kot dan prevzema šteje dan, ko je izvajalec prenehal z večino deli, investitor pa ga je začel uporabljati v skladu s svojim namenom ali je vsaj začel z aktivnostmi, ki kažejo na uporabo objekta. V primeru izročitve v tretji gradbeni fazi je to lahko tudi prihod investitorjevih podizvajalcev na objekt. Lahko pa npr. tudi prihod potencialnih kupcev objekta v tretji gradbeni fazi.