Priročniki Publikacije  

OTVORITVENI GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVE, DR. DANILA TÜRKA

 

Svetovni inženirski forum 2012 v Ljubljani je na otvoritveni slovesnosti odprl njegov častni pokrovitelj, predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

 

Spoštovani udeleženci Svetovnega inženirskega foruma, spoštovani gostje, spoštovana gospa komisarka Evropske komisije,

 

v veliko čast mi je biti pokrovitelj Svetovnega inženirskega foruma in imeti priložnost, da odprem to pomembno srečanje tukaj v Ljubljani, prestolnici Slovenije. To srečanje poteka v času, ko se ljudje po vsem svetu sprašujejo o novih razvojnih vzorcih. Ti se že pojavljajo, in to ne kot posledica filozofskih razmišljanj, ampak zaradi nuje in dejanskih sprememb.

 

Menim, da že lahko govorimo o tem, da so te praktične spremembe privedle do nekaterih spoznanj:

• prvič, za katero koli spremembo, ki jo načrtujemo, potrebujemo trdno znanstveno podlago;
• drugič, potrebujemo prodorno in ustvarjalno inženirsko stroko, da bomo lahko izvedli spremembe, ki jih želimo;
• tretjič, potrebujemo poslovno pronicljivost in vodenje, ki bosta gospodarstvu pokazala pot naprej;
• četrtič, in to je zelo pomembno, potrebujemo politično vodenje in politično energijo, ki prihaja od organizirane in mobilizirane civilne družbe in političnih akterjev.

To je po mojem mnenju tisto, kar določa razvojne vzorce, ki se porajajo pred našimi očmi.

 

Teh vzorcev ni težko prepoznati. Poglejmo si področje okolja, celovito razpravo o okoljskih vprašanjih v zadnjih dveh desetletjih. To je pomemben okvir, saj je vaše ljubljansko srečanje namenjeno prav trajnostni gradnji za ljudi. Z drugimi besedami, zelo tesno je povezano z okoljskimi potrebami celotnega sveta in celovitimi okoljskimi spremembami.

 

Pred dvajsetimi leti je bil svet priča pomembni konferenci, vrhu v Riu de Janeiru, ki je ponudila globalni okvir za sodelovanje na področju spodbujanja in razvoja tega, kar so takrat imenovali "koncept trajnostnega razvoja". Rezultat takega pristopa so bile številne pobude glede podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in drugih pomembnih prednostnih področij. Pri Organizacije združenih narodov je bil ustanovljen nov organ, Komisija za trajnostni razvoj, v upanju, da bo prišlo do sinergij med vladami in da se bo s pomočjo medvladnega sodelovanja svet spremenil ter bo tako zagotovljen trajnostni razvoj.

 

Mnogo let pozneje je v Köbenhavnu ta pristop pokazal svoje meje. To je bilo takrat, ko se je svet spet sešel na sestanku na vrhu za razpravo o globalnem segrevanju in nujnih spremembah na ravni medvladnega sodelovanja. Evropska komisija in celotna Evropska unija sta bili zelo dejavni in sta od vrha pričakovali veliko. Toda vse ima svoje meje in veliki akterji niso bili pripravljeni na sodelovanje.

 

Ugotovili smo, da je potrebno veliko več, da potrebujemo več pestrosti, da je medvladno sodelovanje le del slike in da najpomembnejše rešitve najbrž ne bodo rezultat medvladnega sodelovanja, ampak se bodo porodile drugje. To je bilo seveda predvidevanje, ki pa se je potrdilo na letošnji konferenci Rio + 20, na kateri se je ponovno pokazalo, da ima medvladno sodelovanje svoje meje, po drugi strani pa tudi, da se povečuje pomen poslovnega sektorja, civilne družbe in raznovrstnih pobud, ki so v polnem razmahu in bodo take še naprej.

 

Zdaj torej bolje kot kadar koli prej razumemo, da samo medvladno sodelovanje ne bo privedlo do sinergij, ampak da potrebujemo znanstvene temelje, prodorno inženirsko stroko, poslovno voditeljstvo in politično energijo od civilne družbe in političnih akterjev.

 

Tega ni težko zaznati, saj se to zdaj dogaja na vseh področjih razvoja. Trenutna stopnja globalizacije je končana. Veliko smo si obetali od širitve trgovine in tega, kar smo nekoliko optimistično poimenovali "finančni inženiring". Zdaj vemo, da ima tudi finančni inženiring omejitve in da je povzročil resno težavo – finančno krizo, ki je hitro postala svetovna in jo v Evropi še posebej močno občutimo.

 

Oziramo se po drugih področjih, od koder naj bi prišle rešitve. Znova moramo obuditi znanstveni optimizem, ki je v preteklih dveh stoletjih potiskal naprej voz razvoja in ga bo tudi v prihodnje. Spodbujati moramo pronicljivo in ustvarjalno inženirsko dejavnost, ki ne bo rezultat vladnih pobud, ampak bo zrasla iz človeškega genija, vsajenega v inženirjih, ljudeh znanja in veščin. In zato je to vaše srečanje tako pomembno.

 

Za nas v Sloveniji je to srečanje pomembno zlasti zato, ker smo priča temeljnim spremembam v našem gradbeništvu. Obdobje, ko se je naše gradbeništvo ukvarjalo z velikimi infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, je bolj ali manj za nami. Zdaj iščemo nove usmeritve. Te bodo prav gotovo zajemale tudi infrastrukturne projekte prihodnosti. Vendar pa najbrž ti projekti ne bodo ne po obsegu ne po pomenu taki, kot smo jih bili vajeni v preteklih dveh desetletjih.

 

Ozreti se bomo morali po drugih področjih razvoja, in kar je zelo pomembno, tudi po vseh tistih področjih gradbeništva, kot so zeleno gospodarstvo, zelena gradnja, energetska učinkovitost stavb, uporaba materiala na nove, inovativne načine, treba je spodbuditi duha sprememb med ljudmi, ki danes bolje kot kadar koli razumejo, da so novi pristopi h gradnji nujni.

 

Smo na začetku te poti. Nismo še prišli prav daleč. Toda vsaka dolga pot se začne s prvim korakom. In mi smo – o tem sem prepričan – naredili že kar nekaj začetnih korakov. Ta konferenca prihaja v Slovenijo v zelo primernem trenutku in upamo, da se bomo od vas veliko naučili. Upamo, da nam bo koristilo vaše znanje, da se bomo česa naučili iz izkušenj, ki ste si jih že pridobili, in upamo tudi, da bomo tako tudi sami nekoliko prispevali k spremembi tega našega sveta.

 

To ne bi smelo zveneti kot previsoko zastavljen cilj, saj sprememba pogosto pride z majhnimi koraki, potem pa zraste in ustvari novo resničnost. Tako je stanje danes in zato je za nas ta vaša konferenca tako zelo pomembna. Želim vam uspešno delo. Prepričan sem, da uspešno tudi bo. Vprašanje je le, ali bo le uspešno ali pa zelo uspešno. Toda, bodimo optimisti. Veselimo se zelo uspešne konference in zelo dobrih rezultatov. In če se boste odločili še priti v Slovenijo, vedite, da boste ponovno prisrčno dobrodošli.

 

Hvala lepa.