Priročniki Publikacije  

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

Vlada RS je novembra na predlog Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP), Direktorata za prostor, potrdila izhodišča normativnih sprememb prostorske in gradbene zakonodaje. O njih smo vas obvestili v predhodni, 68. številki IZS.NOVO.

Na podlagi izhodišč je Direktorat za prostor, MzIP, januarja vzpostavil 11 delovnih skupin, v katere je UO IZS imenoval pooblaščene predstavnike IZS. To smo: Nives Bartol Pohl, Ivo Blaževič, Matjaž Grilc, Bernardka Jurič, Ivan Leban in Barbara Škraba Flis.

Delovne skupine so se prvič sestale konec januarja in v začetku februarja. Nekatere izmed delovnih skupin so se v marcu sešle že tudi drugič. Delovna gradiva, ki so se obravnavala na sestankih so skupaj z zapisi sestankov in stališči IZS objavljena na spletni strani: www.izs.si/zakonodaja/spremembe-prostorske-in-gradbene-zakonodaje-2014/. Zato v nadaljevanju izpostavljamo le nekaj ključnih stališč IZS.

Izhodišča normativnih sprememb prostorske in gradbene zakonodaje najdete na povezavi: www.izs.si/zakonodaja/spremembe-prostorske-in-gradbene-zakonodaje-2014/izhodisca-izs-za-podrocje-prostora-dovoljevanja-in-udelezencev-pri-graditvi/.

ZAVZEMAMO SE ZA … 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE

• Uvedbo določil o realizaciji prostorskih aktov
• Uvedbo učinkovitega sistema spremljanja stanja v prostoru (spremljanje realizacije prostorskih aktov)
• Podrobnejšo definicijo najpomembnejših strokovnih podlag in njihovega načina upoštevanja v prostorskem načrtovanju (demografija, komunalna oprema …)
• Spremembo vsebine in vloge strateškega prostorskega načrta Slovenije
• Posodobitev in aktivno dopolnjevanje prostorskega reda Slovenije
• Uvedbo tako imenovanih regulacijskih načrtov kot dopolnitev OPNjev
• Ustrezno ureditev prikaza namenske rabe in drugih pravnih režimov na zemljiško katastrskem prikazu (izpolnitev določb pravilnika o OPN) ali pa izboljšava zemljiško katastrskega prikaza
• Izvedbeni del OPN naj vsebuje le namensko rabo in pogoje za rekonstrukcije oziroma gradnje v območju strnjene gradnje, če to zadošča pogojem izdelave CPVO; vsebina CPVO naj se ponovno preuči v smislu ali ni morda preobširna in se prilagodi novi vsebini OPN
• Integracijo okoljskih postopkov v prostorske

ZEMLJIŠKA POLITIKA

Predlagana izhodišča MzIP ocenjujemo kot preozka in premalo ambiciozna. Upošteva naj se naslednje aksiome, usklajene med člani delovne skupine:

1. AZP (aktivna zemljiška politika) mora doseči da bodo “brownfield” investicije za investitorja cenejše kot “grennfield”.
2. AZP mora doseči možnost razlastitve za celotno izvedbeno načrtovano prostorsko ureditev, ne samo za njen GJI del.
3. Ključni nosilec AZP mora postati občina, zato se za ukrepe AZP določi namenski finančni vir.
   Glavna finančna vira naj bosta:
      -   Prirastkarnina, to je lahko že sedanji davek na spremembo namembnosti po ZUJF, ta naj se le posodobi in to tako, da:
      -   se bo obračunaval od dejanske tržne vrednosti in ne posplošene in
      -   da bo obveznost plačila ostala do prvega prometa z nepremičnino.
      -   Prihodek od obračunavanja komunalnega prispevka kot akontacije pri prometu z nepremičninami.
4. AZP naj predvidi visoke olajšave ali celo pozitivne stimulacije za gradnjo na že uporabljenih zemljiščih (zgoščevanje).
5. Modeli vrednotenja nepremičnin za potrebe obdavčitve naj se prilagodijo tako, da bodo skladni s cilji AZP.
6. Predvideti je treba ukrepe AZP na regionalni ravni (ne v smislu administrativnega upravljanja, ampak funkcionalnih ukrepov države).
7. Preveriti je potrebno morebitno prilagoditev sistema komunalnega prispevka (v smislu njegovih pozitivnih učinkov v smeri zmanjšanja stroškov komunalnih storitev na daljši rok).
8. Temeljni cilj AZP naj bi bil usmerjen v zmanjšanje visokih regionalnih razlik v cenah primerljivih nepremičnin, saj to zagotavlja večjo mobilnost prebivalstva.
9. Nujna je ponovna uvedba gradbene parcele in evidence gradbenih parcel (jasna informacija, h kateremu objektu pripada)

PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM

IZS je v tej smeri že pred nekaj leti aktivno sodelovala s takratnim Ministrstvom za okolje in prostor na primeru “elektronskega” gradbenega dovoljenja in digitalne vodilne mape. To smer in stališča opisana v izdelanem elaboratu bomo nadgrajevali in tako vzpostavljali sistem e-graditve, znotraj katerega sta še ločena sistema e-soglasij in e-dovoljevanja. Drugi del prostorskega informacijskega sistema je e-prostor z vsemi svojimi komponentami:

• skupni prikaz stanja prostora,
• e-plan (planski akti),
• sistem spremljanja razvoja.

Zavedati se moramo, da sam informacijski sistem ne bo rešil ničesar. Je lahko zgolj učinkovita podpora vsebinskim rešitvam, ki bodo določene oz. dogovorjene v drugih skupinah. Zato to pomembno materijo razumemo kot podporno.

DOVOLJEVANJE

• Narediti je treba model za najbolj zahtevne objekte (tehnično, okoljsko, …) in ga poenostavljati za tiste, ki so manj zahtevni.
• Namen novega gradbenega dovoljenja in katera dokumentacija je potrebna zanj:
• Izhodišče predstavlja ZGOdba. 
• Novo “gradbeno dovoljenje” naj bi zgodaj dalo predvsem odgovor, kaj se lahko na določenem prostoru in ob izpolnjevanju okoljskih pogojev gradi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev bi sledilo v naslednji fazi.
• Gradbeno dovoljenje naj bo obvezno za vse objekte. Postopek pridobitve GD in vsebina projektne dokumentacije, ki jo bo potrebno izdelati in predati upravnemu organu, naj bo prilagojena zahtevnosti objekta. 
• Kljub takemu omejenemu dovoljenju (ki je bliže “lokacijskem dovoljenju”) je potrebno že v fazi pred izdajo dovoljenja izdelati projekt – imenovali bi ga “osnovni” (približen ekvivalent sedanjemu Idejnemu projektu; po SIST EN 16310 je to “basic design” ali “preliminary design”) – ki bo definiral tehnologijo, gabarite, osnovne zahteve glede inštalacij, zahteve za infrastrukturne priključke, oceno možnosti izvedbe gradbene konstrukcije, zahteve za požarno varnost. Zato je pri izdelavi tega projekta potrebno sodelovanje odgovornih projektantov (OP) vseh strok, ki bodo ta projekt nadgrajevali v naslednjih fazah.
• Osnovni projekt z vsemi pripadajočimi načrti, ki jih določi odgovorni vodja projekta (OVP), in podpisi OP vseh strok naj bo podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja (GD). Idejna zasnova po sedanjih predpisih ni dokumentacija, ki bi zadovoljila tem zahtevam.
• Osnovni projekt ali njegovi posamezni deli naj bodo uporabljeni tudi v postopku okoljskih presoj, v skladu s predpisi s področja varstva okolja, prav tako naj bo tudi tehnična osnova za izdelavo investicijskega programa (po uredbi o izdelavi Investicijske dokumentacije).
• Kot OVP lahko nastopata pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt, tudi za stavbe.
• V primeru zahtevnih objektov mora biti obvezno tudi revidiranje te dokumentacije.
• Izdelava projektne dokumentacije je kontinuirani proces z integriranim delovanjem vseh strok (enovit projekt), zato naj se (odgovornih) projektantov v posameznih fazah izdelave projekta ne menja. 
• Kje in kako dokazovati izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta:
• Temu naj bo namenjena izdelava prvega dela “glavnega” projekta (lahko se imenuje tudi prvi del PZI; po SIST EN 16310 je to “technical design”), v katerem naj se izdela vse tiste načrte, ki so potrebni za dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev objekta (požarno varstvo, statika, gradbena fizika, osnove tehnologije in instalacij). Vse to mora biti v okvirih, ki jih je dal osnovni projekt in nanj pridobljeno GD.
• Tak prvi del glavnega projekta, ki naj vsebuje tudi potrebne elaborate in izkaze po drugih zakonih, naj bo pogoj za pričetek gradnje. V primeru zahtevnih objektov ga je potrebno obvezno revidirati. Izdelavo tega dela projekta mora pred pričetkom gradnje obvezno preveriti upravni organ ali inšpektor oziroma njegov izvedenec.
• Temu naj sledi izdelava nadaljnjih posameznih delov glavnega projekta (lahko tudi drugi del PZI; po SIST 16310 je to “detailed design”), ki so lahko razdeljeni po fazah gradnje ali zaradi tehnologije projektiranja. Vsak tak del glavnega projekta mora poleg OP obvezno pregledati in podpisati OVP in odgovorni revidenti (OR) načrtov. S tem se zagotovi jamstvo, da je bil načrt izdelan in je skladen z GD ter da je dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev.
• Pri manj zahtevnih objektih naj ločitve PZI na prvi in drugi del ne bo.
• Ne glede na zahtevnost objekta naj se glavni projekt preda upravnemu organu (v e-obliki), s čimer se zagotovi njegova izdelava, kar bo psihološko prispevalo tudi k zmanjšanju neskladnih gradenj. Inšpektor bo imel pri roki podlago za hitro ukrepanje.
• Nujnost Uporabnega dovoljenja za vse objekte:
• Uporabno dovoljenje (UD) naj bo obvezno za vse tiste objekte, za katere je bilo izdano GD. Postopki so lahko različni glede na zahtevnost gradnje.
• UD je edina zaščita, da se bo zapisano v GD in glavnem projektu tudi izvedlo. UD je pomembno kot zaščita investitorja in vseh nadaljnjih lastnikov objekta, saj predstavlja zagotovilo, da so dobili tisto kar so naročili oziroma kupili.
• Za vlogo za UD je nujen PID (imena ne bi menjali), ki ga izdela projektant. PID naj prikaže zadnje stanje objekta z vsemi potrebnimi načrti, vse na osnovi glavnega projekta.
• Vsaj za zahtevne objekte mora biti obvezno obratovalno in vzdrževalno navodilo. To je pomembno iz razloga zagotavljanja trajnostne gradnje in uporabe objektov.
• Problematika nadzora:
• Projektantski nadzor bi sledil gradnji v smislu skladnosti izgradnje s projektno dokumentacijo, predpisi, odobraval bi tudi predlagane spremembe med gradnjo (v okviru GD). 
• Investitorjev nadzor bi fizično nadzoroval gradnjo glede na vgrajene materiale, kvaliteto, količine, spremljanja terminskega plana. Investitorjev nadzor je lahko kombiniran s samim vodenjem projekta. Izvaja ga ali investitor sam, če ima zaposlenega vsaj enega pooblaščenega inženirja ali zanj svetovalni inženir.
• Inšpekcijski nadzor bi bedel nad gradnjo in bil prisoten že pri pričetku gradnje ter nekajkrat med gradnjo in ob tehničnem pregledu, ki bi bil obvezen vedno, kadar bi se izdalo UD.
• Projektantski in investitorjev nadzor bi lahko opravljal isti poslovni subjekt in zanj isti pooblaščeni posamezniki (pri zahtevnih objektih mora biti nadzor zagotovljen po strokah).
• Odgovornost posameznih udeležencev:
• Investitor mora imeti odgovornega vodjo investicije, ki je pooblaščeni inženir.
• Projektant ima OVP, ki skrbi za koordinacijo projektov. Določi ga projektant (v primeru, da je prevzel projektiranje kot celoto) ali investitor, če ima sklenjene pogodbe z več projektanti.
• Posamezni izvajalci imajo odgovorne vodje del (OVD).
• Odgovorni vodja gradbišča (OVG) odgovarja za samo gradbišče, varstvo in zdravje pri delu in koordinira izvajalce. OVG je lahko eden izmed OVD ali pa tudi investitor sam, odvisno od pogodbenih razmerij z izvajalci (smiselno enako kot pri imenovanju OVP).
  
  

UDELEŽENCI PRI GRADITVI IN PROSTORSKEM NAČRTOVANJU

• Pogoji za udeležence graditvi objektov:
• Zmanjšati število reguliranih poklicev (sedaj: OP, OR, ON, OVD, ONPD, OVPD).
• Deregulirati odgovornega vodje posameznih del in odgovornega nadzornika posameznih del.
• Obstoječe poklice nadomestiti z dvema osnovnima poklicema: pooblaščeni arhitekt (A, KA, P) in pooblaščeni inženir (G, S, E, RG, T, PV, VO-varstvo okolja) (ki bi imela vsa našteta pooblastila, z izjemo revidiranja, za katerega bi bil potreben dopolnilni strokovni izpit, poleg tega bi izvajali tehnično svetovanje za investitorja (vodenje projekta in investitorjev nadzor), projektantski nadzor in nastopali kot izvedenci za upravno enoto, sodišče in inšpektorat).
• Pooblaščeni inženir (PI) in pooblaščeni arhitekt (PA) kot tudi pooblaščeni geodet (po ZGeoD, PGeo) morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni (izobrazba, praksa, strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov oz. geodetski dejavnosti, licenca, znanje slovenskega jezika) in zavarovani za odgovornost za škodo (zbornica enkrat letno preverja ustreznost zavarovanja; če zavarovanja ni, odvzem aktivnega statusa).
• Za zagotavljanje visokega nivoja strokovnosti PI, PA in PGeo je treba predpisati obvezno izobraževanje po vzoru geodetov izkazničarjev z odvzemom licence v primeru neizpolnjevanja pogojev (izobraževanje in odvzem licenc izvajata poklicni zbornici, program pripravita zbornici v sodelovanju z MzIP) in ohraniti disciplinsko odgovornost – nadzor nad spoštovanjem etičnega kodeksa pooblaščenih posameznikov (vodenje disciplinskih postopkov izvajata poklicni zbornici).
• Uskladiti izobrazbene pogoje z “bolonjsko reformo” in urediti postopke vrednotenja (prej nostrifikacije); za PI (polna pooblastila) je potrebna izobrazba druge bolonjske stopnje.
• Uzakoniti potreben nivo znanja in načina preverjanja znanja slovenskega jezika za PI, PGeo in PA (uskladitev z ZPKEU; glede na vrsto in zahtevnost dela predlagamo nivo B2).
• Okrepiti odgovornost pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev pri pripravi projektov in v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
• Zaščititi poklicne nazive PI, PA in PGeo.
• Glede na to, da imajo vsi člani inženirskih zbornic po Evropi žige, s katerimi se izkazujemo in glede na to, da je potrebno na nek način potrditi svoje izdelke in zanje prevzeti odgovornost, smatramo žig za zelo uporabno stvar, zato mora po našem mnenju ostati.
• Dejavnosti vsebinsko povezati s standardno klasifikacijo dejavnosti; pri tem naj se dejavnost SKD 71.129 preimenuje v “Inženirsko projektiranje in tehnično svetovanje”, s čimer se jo prilagodi terminologiji ZGO.
• Za normalizacijo razmer na trgu inženirskih storitev je nujna uvedba pogojev za opravljanje dejavnosti SKD 71.129; predpisati, da se lahko dejavnost opravlja le v obliki svobodni poklic (s.p. brez zaposlenih) ali projektantska družba, ki je v večinski lasti PI in PA; predpisati zahtevo, da ima poslovni subjekt polno zaposlenega vsaj enega PI.
• Pogoji za udeležence pri prostorskem načrtovanju:
• Prostorsko načrtovanje je interdisciplinarni proces, ki mora potekati v interakciji različnih strok.
• Vodenje priprave prostorskega akta lahko opravlja le “pooblaščeni prostorski načrtovalec” (podjetje s pogoji/pooblaščena oseba).
• Druge strokovne naloge v sklopu prostorskega načrtovanja, pa opravljajo drugi pooblaščeni inženirji in arhitekti (te naloge so na primer: izdelave strokovnih podlag za prostorske akte: zasnove arhitekturnih rešitev, idejne zasnove in idejni projekti zgradb in inženirskih objektov, podlage za prikaz plana ali strokovnih podlag …).
• Pooblastilo prostorskega načrtovalca: Podpiramo ohranitev licence prostorskega načrtovalca, pri čemer smatramo, da bi lahko k strokovnemu izpitu pristopil posameznik z drugo stopnjo bolonjske izobrazbe oz. univ.dipl.inž. naslednjih strok: arhitektura, krajinska arhitektura, gradbeništvo, geodezija, geografija, komunala in vodarstvo, urbanizem, prostorsko načrtovanje, ter ustrezno prakso.
• Strokovni izpiti in delovne izkušnje:
• Strokovni izpiti morajo ostati. V šolskem sistemu pridobljena znanja po zelo različnih programih bolonjskega sistema se s strokovnimi izpiti poenotijo na nujna znanja. Prenovi naj se programe strokovnih izpitov.
• Sedanja strokovna izpita za projektiranje in vodenje del naj se združi v enoten strokovni izpit.
• Obvezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu morajo ostati: Šolski sistem da predvsem oziroma skoraj izključno teoretična znanja, ne pa tudi znanj o zakonodaji, predpisih, standardih, dobri inženirski praksi. Prav tako šele z delovnimi izkušnjami pridobiš sposobnost suverenega samostojnega dela.
• Predlagamo uvedbo “kandidata za pooblaščenega inženirja” po vzoru odvetniških kandidatov. Posameznik se registrira, dobi mentorja, le ta ga vodi in na koncu poda poročilo. Na ta način se poskrbi, da je delovna praksa resnično opravljena in ne le deklarativna.
• Zavarovanje odgovornosti za škodo:
• Prenovi naj se pogoje zavarovanja odgovornosti za škodo – preuči naj se uzakonitev individualnega zavarovanja za škodo in prilagoditve zavarovanja obsegu dela zavarovanca, zavarovalnicam naj se predpiše obvezen obseg kritja določenih škod.

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI

• Sedanji zakon ni slab in bi ga bilo nesmiselno popolnoma zastaviti na novo.
• Večjo vlogo dati začetnim planskim dokumentom, nekako obnoviti plane in uvesti ponovno rezervate. 
• Okoljsko problematiko integrirati v prostorsko.
• Podpiramo dve vrsti DPN (posebej za infrastrukturne objekte državnega pomena).
• Poskušati zmanjšati zahtevnost dokumentacij v fazi pobude.
• Poskušati zmanjšati za en krog predstavljanja javnosti (pred PGD se predstavlja trikrat).
• Preurediti zadnji del sedanjega procesa, ko se izda po sprejetem DPN nekakšno “fiktivno gradbeno dovoljenje” (beri “lokacijsko”), po katerem naj bi bilo mogoče črpanje evropskih sredstev.
• Poenostaviti GD za tiste objekte, ki so v proceduri izdelave DPN že na nek način pridobili soglasje.
• Prostorski konferenci dati moč odločanja.
  
  

GRADBENI PREDPISI IN VGRAJEVANJE GRADBENIH PROIZVODOV

• Standardi z obvezno uporabo so lahko le tisti, ki so prevedeni v slovenski jezik in so na voljo brezplačno.
• Poleg faze vzdrževanja se je treba posvetiti tudi fazi uporabe objektov, ki bistveno vpliva na trajnostnost objektov in energetsko učinkovitost oziroma zmanjšanje rabe energije. 
  
  

NUJNA UVEDBA POGOJEV ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SKD 71.129

Kar 67 % podjetij, ki ima kot glavno dejavnost registrirano SKD 71.129 “Inženirsko projektiranje in tehnično svetovanje” ni v lasti pooblašïenih inženirjev in arhitektov.

POVABILO K SODELOVANJU

Vabimo vas, da nam vaše komentarje k izhodiščem MzIP in stališčem IZS ter predloge rešitev posredujete na e-naslov komisije za sistemske zakone, ki bo odprt do sprejetja nove prostorske in gradbene zakonodaje. E-naslov:  komisija.sistemski.zakoniping@izspong.si.

UDELEŽENCI PRI GRADITVI OBJEKTOV NAJ BODO NASLEDNJI

• (Usposobljen) Investitor oziroma zanj Svetovalni inženir
• Projektant: Izdelovalci načrtov in Izdelovalci elaboratov
• Revident: le revizija mehanske odpornosti in stabilnosti in požarne varnosti
• Izvajalec
• (Usposobljena) upravna enota oziroma zanjo Izvedenec v gradbeništvu (PI ali PA)
• (Usposobljen) inšpektor oziroma zanjo Izvedenec v gradbeništvu (PI ali PA)
• (Geodetsko podjetje po ZGeoD)
• (Poklicni zbornici: IZS in ZAPS)

Nadzornika kot ga poznamo sedaj ne bi bilo več (nadzor bi izvajali Usposobljen Investitor sam (oz. zanj Svetovalni inženir) – investitorjev nadzor, Projektant – projektantski nadzor in Inšpektor – inšpekcijski nadzor)

USPOSOBLJENA UPRAVNA ENOTA IN USPOSOBLJEN INŠPEKTOR

Upravna enota: izdaja GD, odloča o izvedbi tehničnega pregleda in monitoringa, vodi tehnični pregled, izdaja UD

Inšpektor: obvezno sodeluje na dogodki, ki se izvede na terenu pred pričetkom gradnje in tehničnem pregledu, izvaja reden občasen nadzor nad gradnjo

Upravni delavec, ki vodi konkreten upravni postopek, in inšpektor, ki je zadolžen za konkreten objekt, mora biti Pooblaščeni arhitekt ali Pooblaščeni inženir sicer mora angažirati izvedenca, t.j. pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja.

Nasprotujemo predlogu nadzora, kot ga je v izhodiščih zapisalo MzIP.

Nadzor naj bo razdeljen na tri obvezne nadzore in sicer projektantskega, investitorjevega in inšpekcijskega.