Priročniki Publikacije  

UVOD
Energetski zakon (EZ) je sistemski zakon o delovanja energetskega sistema. Prva verzija zakona je bila sprejeta leta 1999, torej še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU). Zakon je bil do sedaj spremenjen že petkrat, saj v osnovni verziji ni upošteval nobene direktive EU. Kljub temu pa je uvedel načela, ki sta jih določali takrat veljavni direktivi EU o odpiranju trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter o navajanju porabe energije z uporabo nalepk.

Osnovna verzija zakona je bila večkrat spremenjena z dodatnimi členi, ki jih je bilo nad 100. Kljub temu je bilo potrebno v slovenski pravni red še vedno prenesti dodatne direktive EU.

POTEK OBRAVNAV IN SPREJEMANJE ZAKONA

Prva javna obravnava predloga energetskega zakona (EZ-1) je bila že junija 2011 in je trajala do konca septembra istega leta. Postopek sprejema EZ-1 je bil ustavljen, je pa bil zato pripravljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-F, ki pa je bil nazadnje umaknjen iz postopka sprejemanja.

Predlog EZ-1 je bil ponovno posredovan v javno obravnavo v juniju 2013. Oktobra istega leta je Vlada RS predlog sprejela in zakon posredovala v obravnavo v Državni zbor RS (DZ RS). Obravnava v DZ RSin na matičnem delovnem telesu je trajala od novembra 2013 do konca januarja 2014, kjer je bil zakon tudi sprejet. Vendar je Državni svet Republike Slovenije 4. 2. 2014 izglasoval veto na zakon ter podal zahtevo o ponovnem odločanju. Razlog za veto je bil predvsem v nestrinjanju s členi, ki govorijo o energetski izkaznici. Ponovno odločanje v DZ RS je potekalo 24. 2. 2014, kjer je DZ RS z absolutno večino zakon tudi sprejel. 

Zakon je bil objavljen v Uradnem listu št. 17/2014 dne 7. 3. 2014, v veljavo je stopil 15 dni po objavi.

CILJ IN VSEBINA

Cilj zakona je prenos evropske zakonodaje v slovensko, ureditev skupnih pravil notranjega trga za elektriko in zemeljski plin ter izboljšava pravic potrošnikov, krepitev konkurence in hkrati ustvarjanje pogojev za večjo zanesljivost oskrbe. 

Energetski zakon je zelo obsežen dokument, ki obravnava energetiko v celoti in vsebuje 557. členov, ki so porazdeljeni v 12 delov, od katerih ima vsak del več poglavij z oddelki. V nadaljevanju je na kratko opisana vsebina pomembnejših področij, ki jih zakon obravnava, z večjim poudarkom na električni energiji.

ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE IN DRŽAVNI RAZVOJNI ENERGETSKI KONCEPT

EZ-1 daje pravno podlago za sprejem nacionalnih strateških dokumentov v zvezi z oskrbo države z energijo. Te dokumente sprejmeta DZ RS ter vlada Republike Slovenije. DZ RS na predlog vlade sprejme Energetski koncept Slovenije (EKS) za obdobje 20 let in okvirno 40 let, v katerem se določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. V enem letu po sprejetju EKS mora ministrstvo, pristojno za energijo, pripraviti in predložiti vladi v sprejem Državni razvojni energetski koncept (DREN), ki je okvirni načrt pomembnejših naložb v energetsko infrastrukturo.

PODROČJE VARSTVA ODJEMALCEV

Z zakonom se izboljšujejo pravice odjemalcev, saj zakon med drugim določa skrajni rok (21 dni), v katerem mora biti omogočena menjava dobavitelja. Določeni so tudi pogoji, pod katerimi je možna menjava pred iztekom pogodbe brez pogodbene kazni.

Za zagotavljanje dostopa potrošnikov do pomembnih informacij, se bo vzpostavila skupna kontaktna točke. Dobavitelji pa so zavezani k učinkovitejšemu načinu obravnavanja pritožb potrošnikov. 

PODROČJE SISTEMSKIH OPERATERJEV IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 

Zakon ureja pravila notranjega trga z elektriko in sistemske operaterje tako prenosnega kot distribucijskega električnega omrežja. Med operaterjema je bistvena razlika v tem, da mora biti v prenosnem omrežju sistemski operater hkrati tudi lastnik omrežja, kar pa ne velja v distribucijskem omrežju. 

Zakon na novo ureja tudi varovalne in varnostne pasove energetske infrastrukture ter uvaja brezplačno služnost na nepremičninah, katerih lastnik je Republika Slovenija ali lokalna skupnost, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih.

TOPLOTA IN DRUGI ENERGETSKI PLINI

Zakon združuje področje daljinskega ogrevanja in hlajenja ter distribucije drugih energetskih plinov iz zaključenih omrežij v enotno poglavje. Prav tako ureja zaščito odjemalcev glede oskrbe in določanja cen ter pogodbenih obvez.

ENERGETSKA UČINKOVITOST

Zakon prinaša novosti predvsem na področju stavbnega sektorja, saj so na tem področju veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije in stroškov zanjo. Nove stavbe morajo biti grajene tako, da so skoraj nič energijske. Uvaja se akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe za obdobje do 2020, v katerem se oblikujejo politika in ukrepi za spodbujanje energetskih sanacij obstoječih stavb v skoraj nič energijske. 

V fazi sprejemanja je bilo največ polemik na temo energetskih izkaznic. Energetska izkaznica je bila sicer že bila pred novim zakonom predpisana z zakonodajo, vendar je z novim zakonom postala obvezna za nepremičnine, ki se prodajajo ali oddajajo v najem za več kot dvanajst mesecev. Lastniki morajo najpozneje do konca leta 2014 zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice. 

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 

Temeljni instrument spodbujanja obnovljivih virov energije ostaja podporna shema, vendar bodo spodbude deležne le tiste naprave, ki bodo proizvedle energijo z najnižjimi stroški. Vlada bo tako imela pooblastila pri določanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale. S tem se bo preprečila nenadzorovana rast samo ene tehnologije, kot je bilo do sedaj na primeru fotovoltaičnih elektrarn.

ZAKLJUČEK

S sprejetjem zakona smo tako dobili zakonodajo, ki ureja hkrati področje trga z električno energijo, trga zemeljskega plina, oskrbe s toploto, obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, ureja agencijo za energijo, energetsko infrastrukturo in transport ogljikovega dioksida. S tem zakonom se je tudi uskladila nacionalna zakonodaja s direktivami EU na področju energetike.