Priročniki Publikacije  

Regulirani poklici oziroma regulirane poklicne dejavnosti so tiste, za katere mora posameznik izpolnjevati z zakonom ali drugim predpisom določene pogoje, če jih želi opravljati. In prav regulirani poklici in regulirane dejavnosti po mnenju Evropske komisije predstavljajo administrativne ovire, ki ovirajo razvoj podjetništva ter slabijo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zato je po mnenju komisije deregulacija na področju poklicev in dejavnosti nujna, saj naj bi le-ta prispevala k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva. 

Evropska komisija je izdelala analizo po posameznih državah EU, iz katere izhaja stopnja reguliranosti posameznih sektorjev (posledično tudi število reguliranih poklicev v teh sektorjih) in pregled priznanih kot tudi zavrnjenih poklicnih kvalifikacij v teh sektorjih. Na osnovi te analize Evropska komisija izvaja pritiske na države članice v smislu zahtev po deregulaciji vseh dejavnosti in poklicev. V povezavi s tem opravlja Evropska komisija v letošnjem letu pogovore z državami, ki morajo z argumenti utemeljevati potrebnost svojih reguliranih poklicev. Slovenija (zanjo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) bo regulirane poklice s področja graditve objektov branila konec septembra v Bruslju.

Ker lahko iz medijev in ust naših politikov in uradnikov slišimo navedbe, da je slovenski gradbeni sektor prereguliran oziroma bolj reguliran kot v drugih državah EU, in ker je vedno znova tako doma kot v Evropi potrebno braniti tudi poklic “pooblaščeni inženir”, smo preučili analizo, na katero se naslanja Evropska komisija. δeleli smo se prepričati, ali so navedbe utemeljene ali ne.

Največje število reguliranih poklicev ima Češka in sicer 396, sledita Poljska s 374 in Slovaška s 304 reguliranimi poklici. Na četrtem mestu je Slovenija z 263 reguliranimi poklici, v Združenem kraljestvu jih imajo 220. Najmanj reguliranih poklicev ima Estonija, in sicer 45.

V vseh državah je stopnja reguliranosti najvišja v socialnem in zdravstvenem sektorju, zato smo stopnjo tega sektorja predstavili tudi v sliki, ki sicer prikazuje stopnjo reguliranosti gradbenega sektorja. Stopnja reguliranosti navedene dejavnosti je najvišja v Latviji in sicer 88,5%, najnižja pa na Poljskem, kjer je stopnja 21,4%. Stopnja regulirantosti socialnega in zdravstvenega sektorja v Sloveniji je tretja najnižja in sicer 28,1%. 

Stopnja reguliranosti gradbenega sektorja se po državah zelo razlikuje. Najvišja stopnja reguliranosti navedenega sektorja je 17,8% na Norveškem. Slovenija z 6,5% zaseda petnajsto mesto. Estonija, Luxemburg in Irska gradbenega sektorja nimajo reguliranega. Stopnja reguliranosti gradbenega sektorja pri nas v primerjavi z drugimi državami ni visoka, saj je praktično enaka povprečju EU, ki znaša 6,4%.

Ne glede na odstotek reguliranosti gradbenega sektorja pa je pomembno predvsem število reguliranih poklicev v gradbenem sektorju. Le-to je najvišje na Poljskem, kjer jih je 37, sledita Norveška s 32 in Liechtenstein s 24 reguliranimi poklici. Slovenija jih ima 17, kar je enako številu reguliranih poklicev v gradbenem sektorju v Nemčiji, Franciji in na Slovaškem. S 17 reguliranimi poklici se Slovenija skupaj z navedenimi državami uvršča na deveto do dvanajsto mesto. V primerjavi z drugimi državami število reguliranih poklicev v gradbenem sektorju v Sloveniji ni visoko, saj je le nekoliko nad povprečjem v EU, ki znaša 11,6.

Ob tem pa bi radi izpostavili odstopanje pri podatku o številu reguliranih poklicev v gradbenem sektorju, ki izhaja iz študije EU in dejanskemu številu.

Dejanska stopnja reguliranosti gradbenega sektorja je namreč nižja kot je prikazano v sliki, saj imamo v Sloveniji samo enajst reguliranih poklicev v tem sektorju (in ne 17, kot izhaja iz študije) in sicer: 

• odgovorni projektant,
• odgovorni revident,
• odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del,
• odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del,
• odgovorni geodet,
• geodet,
• odgovorni projektant arhitekture,
• pooblaščeni prostorski načrtovalec z licenco “A”,
• pooblaščeni prostorski načrtovalec z licenco “KA”,
• pooblaščeni prostorski načrtovalec z licenco “P” in 
• preglednik za pregledovanje električnih inštalacij oz. preglednik za pregledovanje požarnih inštalacij.