Priročniki Publikacije  

Iz zaprašenih arhivov organiziranja slovenskih inženirjev

dr. Branko Zadnik, univ.dipl.inž.grad.

Predsednik UO MSG

Pred časom mi je prišlo v roke “Letno poročilo o delu glavne uprave Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov” iz leta 1933, torej poročilo, ki je nastalo pred točno osemdesetimi leti. Za današnjo generacijo slovenskih inženirjev je tovrsten originalen zapis težje berljiv in razumljiv, saj je zapisano v cirilici in v srbskem jeziku, vendar je iz poročila možno zaslutiti inženirski duh takratnega časa v Kraljevini Jugoslaviji in tudi v Sloveniji v letih 1932 in 1933. Presenetljiva je tudi ugotovitev, da je možno potegniti mnoge miselne ter celo kakšne druge paralele med takratnim in današnjim časom. Prav zaradi tega sem poročilo v delu, ki se nanaša na Slovenijo prosto prevedel v slovenščino in ga predstavljam za vsakogar, ki ga zanima, kakšno je bilo življenje inženirjev takrat in s kakšnimi problemi so se srečevali, torej:

Letno poročilo o delu glavne uprave Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, 

Beograd, 05. Junij 1933

Letno poročilo je bilo podano na 14. glavni redni skupščini, ki je bila 05. junija 1933 v Beogradu. Poročilo je knjižica tiskana na 45 straneh, v srbskem jeziku in pisano v cirilici. Sicer sestoji poročilo med ostalim tudi iz delnih poročil posameznih sekcij, ki so tvorile Združenje. To so bile sekcije: Split, Beograd, Ljubljana, Zagreb, Skopje, Sarajevo, Novi Sad, v pripravi pa je bila tudi organizacija sekcije Banja Luka. Delo skupščine je bilo organizirano tako, da sta bila dva predhodna dneva, torej 3. in 4. junij predvidena za prihod delegatov iz vse Jugoslavije ter namestitev po hotelih v Beogradu. Sam operativni del skupščine se je odvijal 5. junija, naslednji dan, torej 6. junija pa so bile organizirane krajše, enodnevne ekskurzije po gradbiščih Beograda in okolice (mostovi, vodovod, letališče, …). S tem dnem so pričele tudi tki. velike ekskurzije, ki so trajale 3 do 10 dni kot podaljšek skupščine.

Kot rečeno je letno poročilo zanimivo branje, saj nam ilustrira duh tistega časa, način življenja inženirjev, vključno s problematiko, za katero lahko generalno rečemo, da je zelo podobna današnji. V nadaljevanju podajam le prevod poročila Sekcije Ljubljana. 

Redna letna skupščina Sekcije Ljubljana je bila izvedena 24. marca 1933 in je ugotovila, da je bilo na začetku leta 1932 v Sekcijo včlanjeno 291 članov, v toku leta je bilo sprejetih 22 novih članov, štirje so umrli, izstopilo je deset članov, en član je bil izbrisan, v druge sekcije so prestopili trije člani tako, da je bilo ob koncu leta včlanjenih 295 članov. 

Vodstvo Sekcije se je sestalo v letu 1932 desetkrat, pripravili so sedem znanstvenih predavanj o aktualni tematiki. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Organizirane so bile tri znanstvene ekskurzije: nebotičnik, hidrotehnično urejanje Ljubljanice, tovarna papirja F. Bonača. 

Posebno pozornost je uprava Sekcije posvečala problemu brezposelnosti, torej nezaposlenosti domačih inženirjev. Zbiralo se je podatke o nezaposlenih inženirjih, s katerimi bi lahko v primernem trenutku posameznikom pomagalo. Ugotavljali so, da bi bilo potrebno za zbiranje teh podatkov izvajati posebne propagandne akcije, ker se nezaposleni inženirji niso prijavljali niti borzi dela niti Združenju inženirjev. Nezaposlenost je nastopila zaradi splošne ekonomske krize ter, kot ugotavljajo, zaradi tega, ker univerzitetni študij zaključi več inženirjev, kot je razpoložljivih delovnih mest. Ugotavljalo se je, da je najpomembnejši vzrok brezposelnosti domačih inženirjev zaposlovanje tujih inženirjev. Pozivajo merodajne, da se v Jugoslaviji dodeljuje delo predvsem domačim državljanom, tujce pa se zaposluje le v tolikšnem obsegu, kolikor je to potrebno. 

Uprava Sekcije je podala svoje mišljenje o reorganizaciji “Tehničkog lista” (glasilo YU združenja), preštudirala ter podajala svoje poglede na vse norme, ki so ji bile s tem namenom poslane, obdelala vprašanje ureditve tehnične službe, zakon o inženirjih, idr. 

Klub državnih inženirjev iz področja Ministrstva za gradbeništvo je nadaljeval s strokovnimi analizami (ni specificirano kakšnimi) iz predhodnega leta. Klub železniških inženirjev v predhodnem letu ni deloval zaradi prezaposlenosti posameznikov in njihovega težkega položaja. Sekcija opozarja Glavno upravo železnic da: 1) δelezniška uprava nima inženirskega podmladka, 2) v času hiperprodukcije železniških inženirjev se zaposluje predvsem tiste, ki drugje ne morejo dobiti dela, in to šele takrat, ko so vsa prosta mesta zapolnjena z nestrokovnjaki, 3) izenačiti je potrebno vse vrste inženirjev na železnici. 

Klub arhitektov je imel 14 sestankov, njegovo delovanje pa je vidno pri vseh natečajih, ob strokovnem delu na pravilnikih ter pri pripravah na razstave. 

Kljub elektroinženirjev je imel 21 sestankov ter 5 predavanj, na katerih se je diskutiralo o raznih pravilnikih, zakonu o inženirjih idr. 

S tem je bilo poročilo Sekcije Ljubljana o delovanju v letu 1932 zaključeno.