Priročniki Publikacije
Predlagamo izdelavo modela certificiranja javnih stavb v sloveniji
Trajnostna gradnja
Irena Hlede, univ.dipl.inž.arh.
Vodja pisarne GBC Slovenia
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je v sodelovanju z obema strokovnima zbornicama - IZS, inženirsko zbornico, ZAPS - zbornico arhitektov in prostorskih načrtovalcev ter nevladno organizacijo Umanotera, 22. maja v prostorih IZS organiziralo prvo srečanje predstavnikov navedenih organizacij ter predstavnikov ministrstev in državnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo oz. ukvarjajo z naročanjem ter investicijskim vzdrževanjem javnih stavb.
Le-ti so od uvedbe Uredbe o zelenih javnih naročilih zavezani, da izvajajo investicije v skladu z njenimi določili, pri tem pa se srečujejo z vrsto težav na področju implementacije uredbe v prakso. Prav tako se ugotavlja dejstvo, da se kar nekaj sklepov vlade s področij uvajanja Uredbe o zelenem javnem naročanju v uporabo in prehoda naročanja opreme in storitev za področje gradenj in investicij v stavbe ob upoštevanju vseživljenjskega vrednotenja vplivov stavb, ne izvaja.
Namen dogodka je bil vladnim uslužbencem predstaviti uspešen model implementacije trajnostnih načel v naročanje in izvedbo projektov in gradenj, kakor tudi izvajanja nadzora nad izvajanjem in trajnostno kakovostjo, ki so ga razvili in ga uporabljajo pri investicijah, ki so sofinancirane iz nemškega zveznega proračuna.
Naslov delovnega srečanja je bil “Predstavitev predloga sistema javnega naročanja trajnostnih (zelenih) novogradenj in obnov po vzoru nemškega zveznega sistema BNB”, njegov namen pa odgovornim osebam predstaviti način, kako se lahko poenostavi, predvsem pa kakovostno izvede in izpelje javno naročilo, ne da bi pri tem prišlo do nezaželenih zapletov, ki najpogosteje rezultirajo v pritožbah in revizijskih postopkih ter posledično zakasnitvah nujnih gradbenih, vzdrževalnih ali prenovitvenih del.
BNB je sistem, ki omogoča transparentno izkazovanje trajnostne kakovosti javnih stavb in investicij tako pri novogradnjah, kakor tudi pri obnovah obstoječih stavb. Nedvoumno definirane zahteve in pričakovanja, ki so zapisane v cca. 50 različnih kriterijih, služijo investitorjem kot osnova za določitev pričakovane ravni končne kakovosti objekta. V nadaljevanju sistem omogoča investitorju enostavno spremljanje ravni izvajanja zahtev in s tem ustrezen nadzor nad kakovostjo posameznih izvedenih del, kot tudi stavbe kot celote, vključenim projektantom in izvajalcem pa služi kot smernica in opomnik za načrtovanje in s projektom povezana opravila.
BNB je postopek za izpeljavo javnih naročil, razvit skupaj z nemškim sistemom za vrednotenje trajnostnih stavb DGNB. Temelj sistemu predstavlja upoštevanje vseživljenjskega vpliva okoljskih, ekonomskih, družbeno-kulturoloških in funkcionalnih učinkov. Naročniku omogoča enostavno naročanje tako, da se ob naročilu določi želena končna raven (zlata, srebrna ali bronasta) kakovosti objekta, istočasno pa služi kot orodje za spremljanje in nadzor izvajanja s trajnostno gradnjo povezanih zahtev. Za vse nemške zvezne investicije je predpisana srebrna raven, ki se je na podlagi izkušenj z vidika investicijskega vložka in dosežene kakovosti v življenjski dobi stavbe izkazala za optimalno rešitev.
V uvodnem delu srečanja so predstavniki ZAPS ter Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) predstavili izhodišča, to je navodila Evropske arhitekturne zbornice ACE za izpeljavo javnih naročil ter izsledke delavnice, ki sta jo v okviru projekta CEC5 v sodelovanju izvedla MKO in nevladna okoljska organizacija Umanotera. Slednji so izkazali potrebe po revidiranju vsebine 7. člena Uredbe ter vzpostavitvi povezav, ki bodo dale ponoven zagon gradbeništvu, s poudarkom na zagonu trajnostne gradnje. Kot zaključek uvodnega predstavitvenega dela dogodka je član GBC Slovenia, g. Robert Smodiš, predstavil sistem BNB ter prednosti in rešitve, ki jih le-ta lahko prinese naročnikom iz javnih podjetij.
V zaključnem delu srečanja se je na osnovi podanih izhodišč razvila plodna in dinamična diskusija med organizatorji in predstavniki vladnih služb. Izsledki le-te so pokazali, da bi enak ali še bolje - slovenskim razmeram prilagojen sistem, kot ga je bilo moč videti na predstavitvi, zelo pripomogel k bolj nemotenemu poteku oddaje javnih naročil, predvsem pa k občutnemu dvigu kakovosti izvedenih del. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da enega izmed ključnih meril sistema predstavlja ekonomska učinkovitost, to je najugodnejše razmerje med finančnim vložkom ob investiciji in stroški stavbe med obratovanjem. To pomeni priložnost, da se ob upoštevanju navedenih trajnostnih meril načrtovane investicije v obnovo in novogradnjo javnih stavb ob upoštevanju celostne trajnostne kakovosti stavb izvedejo bistveno bolj učinkovito. Pomembna prednost sistema je povečana transparentnost zahtev in dosežene kakovosti, kar dejansko odpira možnosti načelu, da naročnik tudi dobi tisto, kar naroči.
Vsi udeleženci srečanja so bili po njegovem zaključku zelo zadovoljni tako z samimi predstavitvami, kot tudi z izmenjanimi mnenji, tako da so že stekli prvi dogovori, kako bi lahko z združenimi napori izboljšali oziroma spremenili trenutno stanje.
Omenjeno poročilo z dogodka naj velja tudi kot povabilo vsem udeležencem dogodka in drugim zainteresiranim, da nam (GBC Slovenija, IZS ali ZAPS) posredujete svoje predloge, pripombe ali nasvete, saj v jeseni, predvidoma meseca septembra, načrtujemo nadaljevanje v isti oziroma razširjeni sestavi.